Premier Golob je v petek gostil vrh parlamentarnih strank o obeh obrambnih referendumih. Po srečanju je sporočil, da je poslanska skupina največje vladne stranke Svoboda vložila predlog za razveljavitev sklepa o razpisu referenduma o obrambnih izdatkih, saj je referendumsko vprašanje nejasno in zavajajoče. Pobuda za referendum o članstvu Slovenije v Natu bi v primeru preklica referenduma Levice po njegovih besedah postala "najverjetneje nepotrebna".
Zaradi zapletov je postal tarča kritik tako pri političnih zaveznikih kot nasprotnikih, so še pred tem prejšnji teden ocenili pri Politicu.
Slovenija je sicer ena izmed držav članic Nata z najnižjo obrambno porabo, ki nikoli ni dosegala dveh odstotkov BDP, kar je bil prejšnji cilj vojaškega zavezništva.
Politična neizkušenost in predvolilna taktika?
Jelena Juvan, profesorica obramboslovja na ljubljanski Fakulteti za družbene vede, je ocenila, da vlada deluje neodgovorno. »Mislim, da je to zelo nevarno in neodgovorno od vlade, saj dejansko tvegajo prihodnost naroda, še posebej če upoštevamo velikost države in stopnjo pripravljenosti naše vojske. S tem poskušajo razrešiti notranjepolitične spore, kar je neprimerno,« je povedala za Politico.
Profesor politologije na isti fakulteti Miro Haček pa je dejal, da je kriva Golobova politična neizkušenost. »Ni vajen izgubljati glasov. Počuti se, kot da ga koalicijski partnerji izsiljujejo. To je bilo prvič v tem mandatu, da sta oba njegova koalicijska partnerja glasovala proti njemu. Ima malo političnih izkušenj in ni predvidel tega scenarija,« je dejal Haček.
Medtem ko politologi, s katerimi so govorili novinarji Politica, menijo, da je bila Golobova referendumska odločitev impulzivna, člani njegove stranke pravijo, da je vse del premišljene strategije. Irena Joveva, evropska poslanka iz Golobove stranke, pravi, da je bila odločitev o pozivu k referendumu o članstvu v Natu »pretehtana«.
»Ker se prihodnjo pomlad bližajo državnozborske volitve, se je razprava o obrambnih izdatkih povzpela na vrh politične agende. Obstaja tveganje, da jo bodo izkoristili kot populistično potezo za pridobivanje podpore,« je ocenila Joveva. »Čeprav priznavamo, da naši državljani morda na splošno ne podpirajo povečanja obrambnih izdatkov, verjamemo, da bodo prepoznali pomembnost varnosti in koristi, ki izhajajo iz članstva v Natu,« je dodala.
Tveganje in potencialne posledice
»Rekel bi, da je ta spor v 99 odstotkih posledica notranjih razlogov in resnično nima nič skupnega z dejansko željo skoraj nikogar v Sloveniji, da bi zapustil Nato,« je dejal Haček.
Če bi vprašanje članstva v Natu postalo pogajalski adut za reševanje domačih težav, bi to v trenutnem geopolitičnem kontekstu lahko imelo neželeni učinek, še opozarja. »To je nevarna poteza. Slovenija je ena izmed članic EU z najbolj prijateljskim odnosom do Rusije, ki bi zato lahko poskušala vplivati na izid,« je opozoril Haček.
Grožnja s tujim vmešavanjem pa ni edino tveganje, ki bi ga prinesel posvetovalni referendum. Čeprav nezavezujoč, bi imel politično težo, in če bi se državljani odločili glasovati proti vojaškemu zavezništvu, bi to lahko sprožilo scenarij, kakršnega je Britancem prinesel Brexit, zaključujejo pri Politicu.
