Evropska komisija je decembra 2023 objavila podrobno oceno osnutka posodobljenega NEPN Slovenije in podala priporočila. Slovenija je končni posodobljeni načrt, v skladu s katerim naj bi izpuste toplogrednih plinov med letoma 1990 in 2030 zmanjšala za 22 odstotkov, v Bruselj poslala decembra lani.
Med redkimi priporočili, z izpolnitvijo katerih so na komisiji zadovoljni, je dopolnitev informacij o tem, kako namerava doseči cilj 27-odstotnega zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov glede na leto 2005 v sektorjih, ki niso vključeni v sistem trgovanja z izpusti. Gre za cestni promet, stavbe, kmetijstvo, odpadke in mala podjetja. Glede na ukrepe iz načrta bo do leta 2030 izpuste zmanjšala za 28,6 odstotka.
Ljubljana številnih priporočil ni upoštevala
Slovenija po drugi strani ni upoštevala priporočila glede zajemanja izpustov ogljikovega dioksida, saj v načrt ni vključila podrobnih informacij o tem, koliko izpustov bi lahko do leta 2030 zajela vsako leto. Na komisiji ob tem dodajajo, da je shranjevanje ogljikovega dioksida v Sloveniji prepovedano. Prav tako v načrtu ne pojasni, kako namerava postopoma ukiniti podporo fosilnim gorivom, kar je bilo eno od priporočil. Komisija je slovenske oblasti pozvala, naj določijo podrobno časovnico, kako bodo odpravile obstoječe subvencije na tem področju.
V načrtu se je zavezala, da bo leta 2030 delež rabe obnovljivih virov znašal 33 odstotkov, kar je še vedno precej manj od 46 odstotkov, kolikor znaša izračun na podlagi ustrezne evropske zakonodaje, piše v dokumentu komisije.
Bruselj želi več vetrnic
Bruselj pristojne v Sloveniji poziva, naj sprejmejo ukrepe za povečanje deleža obnovljivih virov energije, vključno z vetrno energijo. Razmislijo naj o pripravi strategije za povečanje zmogljivosti za pridobivanje energije iz vetra. Prizadevajo naj si tudi za povečanje deleža obnovljive energije pri ogrevanju in hlajenju.
Na področju energetske učinkovitosti je Slovenija prav tako le deloma upoštevala priporočila komisije. Med drugim v načrt ni vključila podatkov o tem, koliko bodo javni organi in ustanove na leto zmanjšali porabo energije. Prav tako na komisiji niso povsem zadovoljni s pojasnili, kako namerava Slovenija okrepiti svojo energetsko varnost, vključno z zmanjšanjem odvisnosti od ruskih fosilnih goriv.
