Javno zdravstvo, v katerem še vedno odmeva celjska zamenjava pacientov, nima težav le s preprečevanjem in razkrivanjem napak. Pot do pravične odškodnine je za prizadete in zdravstvene delavce mučna in dolga.
V zdravstvenih ustanovah neradi priznajo napake, je spoznal odvetnik David Sluga. K temu prispeva tudi strah zaposlenih pred kazenskim pregonom. »Če se bolnišnica oziroma njena zavarovalnica poravna, je to praviloma posledica tega, da so se oškodovanci obrnili na medije. Včasih se to zgodi tudi zaradi vnaprejšnjega strahu pred medijskem poročanjem. Zelo redko je odškodnina izplačana, ne da bi bila vložena tožba,« je opozoril Sluga, ki že vrsto let zastopa oškodovance v primeru napak pri zdravljenju.
Ena od težav je po njegovem opažanju tudi to, da se v odškodninskih zahtevkih vse vrti okoli krivde posameznega zdravstvenega delavca. Zdravstvene ustanove pač ne upoštevajo, da so odgovorne tudi za škodo, ki je posledica neurejenih razmer v njihovem delovnem okolju.
Večina odškodnin se izplača brez sodbe
Kakšna je pravna pot do izplačila odškodnine? Predvsem je dolgotrajna. Prvi korak k izplačilu je vložitev zahtevka. Če ga zavod zavrne, se lahko oškodovanec odloči za sodno pot in vloži odškodninsko tožbo. Takšen je scenarij v večini primerov. Kljub temu se izplačilo odškodnine le v posameznih primerih udejanji na podlagi pravnomočne sodne odločbe. To je mogoče sklepati iz odgovorov in podatkov, ki jih je od bolnišnic pridobil Dnevnik. Pravdni postopki se večinoma sklenejo že v fazi mediacije ali z zunajsodno poravnavo.
Največji slovenski zdravstveni ustanovi, Univerzitetnemu kliničnemu centru (UKC) Ljubljana, lani in letos ni bilo treba izplačati odškodnine na podlagi odločitve sodišča v primeru tožbe pacienta oziroma njegovih svojcev. Kar ne pomeni, da bolnišnica ni izplačevala odškodnin. Lani in letos je zavarovalnica Generali, pri kateri ima UKC zavarovano odškodninsko odgovornost, v skupno 24 primerih izplačala za 427.562 evrov odškodnin, s čimer so presegli maksimalno zavarovalno vsoto. Dodatne štiri odškodnine v skupnem znesku 76.947 evrov je zato moral UKC nakazati s svojega računa. Najvišji posamični znesek je znašal 140.000 evrov, izplačali so ga lani kot nakazilo nespornega dela odškodnine.
Celjska bolnišnica za zavarovanje plačuje največ
UKC omenjeni zavarovalnici plačuje nekaj več kot 270.500 evrov premij za poklicno odgovornost na leto. Preseneča podatek, da bistveno manjša Splošna bolnišnica (SB) Celje plačuje več. Lani je Zavarovalnici Sava plačala 270.067 evrov premij, poleg tega je imela sklenjeno še dodatno polico pri Zavarovalnici Triglav, ki jo je stala 47.352 evrov.
Lani in letos je bilo zoper SB Celje vloženih 31 odškodninskih zahtevkov in dve tožbi zaradi domnevnih napak ter zapletov pri zdravljenju. Poteka še 16 tožb za plačilo odškodnin, ki so bile sprožene v preteklosti. V istem 21-mesečnem obdobju je bolnišnica prejela le eno pravnomočno sodbo, ki ji je nalagala izplačilo odškodnine, v tem primeru 13.966 evrov, še 1500 evrov je morala plačati na podlagi sklenjene sodne poravnave. Pretežni del (razen stotih evrov) je pokrila Zavarovalnica Sava.
»Reševanje odškodninskih zahtevkov in odškodninskih tožb običajno traja več let. Odškodnine, ki so bile izplačane v letih 2021 in 2022, tako izvirajo iz tožbenih zahtevkov oziroma škodnih dogodkov, ki so nastali pred tem obdobjem. Pri tem želimo opozoriti, da podatki za eno ali dve leti niso merodajni, saj lahko oškodovanci vložijo tožbo v roku treh let, odkar so izvedeli za škodo, ali v roku petih let od nastanka škodnega dogodka,« poudarjajo v SB Celje. Primeri plačanih odškodnin torej ne izhajajo iz leta 2021 ali 2022, ampak iz preteklih let.
Tudi UKC Maribor za zavarovanje plačuje manj kot celjska bolnišnica; lani je Zavarovalnici Sava plačal 247.857 evrov premij. Na podlagi tega zavarovanja je Sava lani in letos izplačala 204.546 evrov odškodnin bolnikom in bolnicam, ki so se zdravili v UKC Maribor. Najvišji posamezni znesek je znašal nekaj več kot 72.000 evrov. Polovica izplačil je izvirala iz sodnih postopkov, ki so jih sprožile tožbe oškodovancev.
V Mariboru na razplet čaka
za 2,5 milijona evrov zahtevkov
»Zavarovalnica ima v jamstvu rezerviranih še za 2.465.821 evrov zahtevkov iz preteklih let iz naslova strokovne napake pri opravljanju zdravniškega poklica, pri čemer trije zahtevki presegajo 100.000 evrov, trije pa 200.000 evrov,« je Dnevniku odgovoril UKC Maribor. Od 1. januarja lani je prejel še 33 odškodninskih zahtevkov.
Novogoriška bolnišnica je lani in letos izplačala dve odškodnini, nobena ni bila povezana z odločitvijo sodišča. Odškodninski zahtevek v višini 5694 evrov je poravnala zavarovalnica, odškodnino v višini 18.579 evrov je v celoti plačala bolnišnica. Letna premija iz naslova zavarovanja zdravniške odgovornosti je lani znašala 239.415 evrov. Od januarja 2021 je bolnišnica prejela dvanajst odškodninskih zahtevkov in eno tožbo, je Dnevniku odgovoril direktor Dimitrij Klančič. Murskosoboška bolnišnica je lani in letos desetim oškodovancem izplačala skupaj 41.950 evrov. Le eno odškodnino je morala plačati na podlagi pravnomočne sodbe, in sicer 16.000 evrov. Izplačilo je pokrilo zavarovanje, sklenjeno pri Zavarovalnici Sava. Lani in letos je bolnišnica prejela dodatnih pet odškodninskih zahtevkov.
Postojnska in jeseniška bolnišnica lani in letos nista izplačali odškodnin na podlagi sodb, je pa jeseniški zavod sklenil poravnavo v višini 27.863 evrov. Zavarovalnici je lani plačal 135.889 evrov premij. Od januarja 2021 je zaradi domnevnih napak in zapletov pri zdravljenju prejel osem odškodninskih zahtevkov, eno tožbo in en predlog za postavitev izvedenca v predpravdnem postopku. »V slednjem primeru je izvedenec že podal mnenje, da ni prišlo do strokovne napake,« je sporočila SB Jesenice. Tožbi izhajata iz odškodninskih zahtevkov, ki so jih prejeli pred letom 2021.
Slovenjegraška bolnišnica je od začetka lanskega leta prejela dve sodbi, izplačati je morala slabih 34.790 evrov, od tega je le 9790 evrov pokrilo zavarovanje. V istem obdobju je zaradi očitanih napak in zapletov pri zdravljenju skupaj prejela sedem odškodninskih zahtevkov in tožb. Brežiška bolnišnica je lani sklenila sodno poravnavo v povezavi z zahtevkom, ki je bil vložen leta 2017. Izplačala je 81.000 evrov odškodnine. Celoten znesek je pokrila zavarovalnica, ki so ji za zavarovanje odgovornosti plačali 193.852 evrov. Od januarja 2021 je prejela še sedem odškodninskih zahtevkov.
Zneski, ki »zamajejo« bolnišnico
Odškodnine, ki so jih lani in letos izplačale slovenske bolnišnice, so drobiž v primerjavi z odškodnino, ki jo je izraelsko sodišče naložilo slovenskemu nevrokirurgu Vinku Dolencu. Dolenc je leta 1992 v UKC Ljubljana operiral izraelskega bolnika. Zaradi zapletov po operaciji je bolnik postal trajni invalid. Sodbo za plačilo okoli 2,6 milijona evrov odškodnine in zamudnih obresti so priznala tudi slovenska sodišča, evropsko sodišče za človekove pravice pa se bo o primeru Vinka Dolenca izreklo ta teden.
Najvišjo odškodnino, ki jo je slovenskim bolnišnicam pravnomočno dosodilo tukajšnje sodišče – 900.000 evrov – je morala plačati postojnska porodnišnica. V tem primeru po oceni sodišča sicer ni prišlo do napake pri zdravljenju, a v porodnišnici leta 2005 niso izpolnili tako imenovane pojasnilne dolžnosti. Pacientki bi morali predstaviti tveganja in ji omogočiti, da sodeluje pri odločitvi o načinu poroda, je ugotavljalo sodišče.
V povezavi z napačno vodenim porodom, zaradi katerega se je leta 2013 v kranjski porodnišnici rodila deklica s hudo telesno okvaro, je drugotožena stranka, Zavarovalnica Triglav, z družino sklenila delno sodno poravnavo, in sicer v višini 238.000 evrov. Sodišče je s pravnomočno sodbo odgovornost pripisalo bolnišnici, na sodišču je julija 2022 stekla obravnava za višino odškodnine. Bolnišnica se je po neuspeli pritožbi na vrhovno sodišče pritožila še na ustavno sodišče.
