V Združenju ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Slovenije (ZRPRS), kjer že leta opozarjajo, da slovenski šolski sistem kljub izjemni kadrovski krizi navidezno deluje zgolj zaradi zaposlovanja neustreznega kadra, bodo v prihodnjih dneh že četrto leto zapored izvedli raziskavo v vzgojno-izobraževalnih zavodih (VIZ), od vrtca do srednje šole. Kot je pojasnil član kolegija ZRPRS in ravnatelj OŠ Mengeš Sašo Božič, so rezultati raziskave v lanskem šolskem letu v primerjavi s predlanskim šolskim letom pokazali izjemen skok (za 63 odstotkov) števila zaposlenih strokovnih delavcev z neustrezno izobrazbo oziroma s pogoji za upokojitev. Po Božičevih besedah se je izkazalo, da je strokovna dela opravljalo najmanj 6500 strokovnih delavcev, ki niso bili ustrezni, so bili upokojeni oziroma bi se že lahko upokojili. Ob tem so našteli tudi več kot 400 delovnih mest strokovnih delavcev, za katere zavodi niso našli ustreznega kandidata, zaradi česar so v ZRPRS ocenili, da je v minulem šolskem letu skupno primanjkovalo skoraj 7000 strokovnih delavcev. V poročilu lanske raziskave so v ZRPRS med drugim navedli, da je bilo zaradi kadrovske krize neposredno prizadetih 62.655 otrok in da se je slovenski šolski sistem zaradi pomanjkanja ustreznega kadra znašel v izjemno globoki kadrovski krizi – v obsegu, ki v zgodovini izobraževanja na prostoru naše države doslej ni bil zaznan. »Razlaga, da to ni prva kadrovska kriza v izobraževanju in da so tudi prejšnje sčasoma izzvenele, zaradi neobvladljivih razsežnosti ne zdrži presoje. Ta kriza s časom ne bo izzvenela, saj je pregloboka,« je jasen Sašo Božič.
Želijo si konkretnejšega odziva
Cilj obsežne analize bo posnetek realnega stanja na kadrovskem področju v vzgoji in izobraževanju na primarni in sekundarni ravni, rezultati, za katere si v združenju želijo, da bi bili v pomoč pristojnim pri sprejemanju ustreznih ukrepov in reševanju kadrovske krize, pa bodo znani do konca oktobra ali začetka novembra.
V združenju ravnateljev so zaskrbljeni nad tem, da slovenski šolski sistem rešujejo z zaposlovanjem neustreznega kadra, pomočjo vzgojiteljev in učiteljev, ki bi se že lahko upokojili, in z množično preobremenjenostjo obstoječih zaposlenih, ki prevzemajo naloge manjkajočih vzgojiteljev in učiteljev.
V ZRPRS so, kot so še zapisali v poročilu o lanski raziskavi, v skrbeh tudi zaradi nezadostnega in zgolj delno učinkovitega odziva ministrstva za vzgojo in izobraževanje (MVI) in drugih državnih organov. Menijo, da vodstva zavodov in zaposleni strokovni delavci ne bodo mogli več dolgo reševati težav zaradi tako obsežnega primanjkljaja kadra, zato bo treba uvesti korenitejše spremembe na tem področju. Nujno bo treba urediti ustrezno vrednotenje dela v vzgoji in izobraževanju ter sistemsko in zakonsko vrniti avtonomijo izvajanja vzgojno-izobraževalnega programa zavodom in strokovnim delavcem.
Na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje, kjer so pred začetkom letošnjega šolskega leta izzive s pomanjkanjem kadra v šolskem prostoru reševali tudi z javnim pozivom upokojenim učiteljem in drugim strokovnim delavcem za opravljanje vzgojno-izobraževalnega dela na področju vzgoje in izobraževanja, se zavedajo resnosti problema, pri čemer pa so rezultati njihove najnovejše analize pomanjkanja učiteljev in neustreznega kadra precej manj alarmantni od rezultatov raziskave, ki so jo opravili v ZRPRS.
Ožji kriteriji, manj dramatične ocene
V ugotovitvah, ki so jih objavili maja letos, so na ministrstvu ocenili, da je v sistemu v minulem šolskem letu manjkalo približno 3600 vzgojiteljev in učiteljev. Izračun ministrstva temelji na pedagoških urah, ki so jih opravili učitelji, opira pa se predvsem na uradno sistemizirana delovna mesta in na formalno odobrene normative glede učiteljskega kadra. Ravnatelji, ki imajo neposreden stik z učenci v razredih, pa so pri analizi upoštevali realne potrebe šol: dodatne strokovne delavce, pomočnike, ure za podporo otrokom s posebnimi potrebami, ure individualne pomoči …
Število manjkajočih vzgojiteljev in učiteljev, so poudarili na MVI, se je razlikovalo tudi po regijah: v vrtcih je bil delež vzgojiteljev z neustrezno izobrazbo nekoliko višji v posavski (8,7 odstotka) in goriški regiji (8,4 odstotka). V osnovnih šolah je bil delež učiteljev, ki večino ur ali vse ure, ki jih poučujejo, izvajajo brez ustrezne izobrazbe, najvišji v obalno-kraški (15,2 odstotka) in zasavski regiji (14,3 odstotka). V srednjih šolah pa je bil delež učiteljev, ki večino ur ali vse ure, ki jih poučujejo, izvajajo brez ustrezne izobrazbe, nekoliko višji v osrednjeslovenski regiji (9,4 odstotka).
Najbolj iskani so matematiki in fiziki
Analiza, ki so jo v okviru MVI opravili v uradu za razvoj in kakovost izobraževanja, je potrdila pomanjkanje kadra zlasti za predmetna področja matematike, naravoslovja, fizike, tehnike in tehnologije, računalništva, posebnih potreb in za poučevanje strokovnih modulov v poklicnem in strokovnem izobraževanju. Zelo primanjkuje tudi kadra za predmeta angleščina in slovenščina.
Na MVI tega, da bo ustreznih kadrov v VIZ primanjkovalo še nekaj let, ne skrivajo. Med predlogi ukrepov za reševanje pomanjkanja vzgojiteljev in učiteljev, ki so jih predlagali zavodi, pa so v poročilu navedli stimulativni plačni sistem, štipendije in študijske pomoči, dodatke za deficitarnost in stanovanja.
V zavodih, ki so sodelovali v raziskavi, so na visoko mesto postavili tudi potrebo po promociji učiteljskega poklica, izvajanje akcij za dvig ugleda poklica v družbi, pozitivna sporočila v javnosti o pomenu učiteljskega poklica in poslanstvu učiteljskega dela, avtonomijo šolskega prostora, preprečevanje vmešavanja staršev v proces vzgoje in izobraževanja ter brezplačno pravno pomoč v pravnih sporih.
