Prejšnji teden je minister za delo Luka Mesec presenetil z izjavo, da predvidenega ministrstva za solidarno prihodnost »ne bo ne glede na izid morebitnega referenduma«. Novi resor, ki bi pokrival področja stanovanjske politike, dolgotrajne oskrbe in ekonomske demokracije, je sicer predviden v že sprejetih spremembah zakona o vladi, ki pa se še ne izvaja, saj se zaradi pobude SDS obeta zakonodajni referendum o njem. Področja, ki bi jih sicer pokrivalo novo ministrstvo, bi po novem prenesli na ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Združeno ministrstvo bi se predvidoma preimenovalo v ministrstvo za delo in solidarno prihodnost.
Superministrstvo v nastanku
Mesec je na vprašanje, kako to, da se odpovedujejo ideji ločenega resorja, za Dnevnik pojasnil, da je novi resor na tej točki nesmiseln, saj časovnica referendumov kaže na to, da bi lahko novo ministrstvo začeli vzpostavljati šele po novem letu. »Torej po tem, ko bo vlada že sprejela ključne postavke, vključno s proračunoma za leto 2023 in 2024, mi pa se na drugi strani, preden je vzpostavljeno ministrstvo, v okviru proračunov sploh ne moremo pogajati, ker za to nimamo nobene pristojnosti,« je izpostavil. Po ministrovih besedah je želja prihraniti čas in energijo, ki bi ju namenili postavljanju ministrstva, napore pa namesto tega usmeriti v medresorsko pripravo politik, tako da bi se lahko učinki poznali že kmalu po politični deblokadi.
Zadeva je sicer znotraj vlade trenutno na ravni ustnega dogovora. Premier Robert Golob je po Meščevih besedah ideji širitve ministrstva za delo naklonjen, koalicijske partnerice pa o predrugačenju načrtov še niso odločale. Glede na prenos navedenih delovnih področij in potemtakem povečan obseg dela koordinator Levice predvideva, da bodo potrebne kadrovske okrepitve. Število zaposlenih bi se lahko po njegovi oceni s sedanjih 373 povečalo na okoli 500, pogovori pa tečejo tudi v smeri dodatnega, to je tretjega državnega sekretarja. Simon Maljevac, ki naj bi po prvotnem načrtu prevzel ministrstvo za delo, bo torej ostal državni sekretar. »Z ministrstvom za zdravje preurejamo dolgotrajno oskrbo, s premierjem in finančnim ministrstvom pa se dogovarjamo o tem, kako bomo zapeljali stanovanjsko politiko,« pa je Mesec dejal glede priprav, ki že potekajo.
Kaj pa usoda preostalih novih resorjev?
Takšna širitev ministrstva za delo seveda terja vnovično spremembo zakona o vladi, kakršne koli spremembe pa niso možne, vse dokler ne bo jasno, ali bodo v SDS do začetka oktobra zbrali 40.000 podpisov za referendum in ali bo novela zakona o vladi v takšnem scenariju tudi padla. Ob tem, da bodo zakon o vladi očitno znova spreminjali, pa so se že pojavila ugibanja, ali koalicija načrtuje še druge popravke, konkretno, ali si je premislila glede ustanovitev preostalih dveh novih resorjev. Poleg ministrstva za solidarno prihodnost je namreč v začetku mandata vlada želela uvesti še ministrstvi za visoko šolstvo, znanost in inovacije ter za podnebje in energijo.
Ob našem preverjanju glede preostalih dveh resorjev načrt vlade, kot je bil zastavljen na začetku mandata, še naprej stoji. To so nam potrdili tako na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport kot tudi na ministrstvu za infrastrukturo. Glede šolskega ministrstva je torej še naprej predvideno, da se oddvajajo delovna področja visokega šolstva, znanosti, raziskovanja in športa, ki prehajajo na ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport ter ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije. Od ministrstva za infrastrukturo pa se del delovnega področja kot načrtovano seli na ministrstvo za okolje, podnebje in energijo. V obeh primerih so predvidene spremembe podprte s stroko oziroma je to vsebinsko najbolj smiselno.
Ker je koalicija od samega začetka vztrajala, da reorganizacija vlade s tremi novimi ministrstvi omogoča bolj jasen fokus na nekaterih področjih, pa se ob tem zdaj pojavljajo kritike, ali ni nemara vlada z opustitvijo ideje ministrstva za solidarno prihodnost potrdila del očitkov iz opozicije. »Seveda se lahko pojavi očitek, da je imela SDS prav, ko je opozarjala na nesmotrnost ustanavljanja novih ministrstev, vendar menim, da javnost v Meščevi opustitvi namere ne bo videla zmage SDS, temveč kvečjemu racionalno odločitev trenutne koalicije,« situacijo komentira politolog Marinko Banjac. Sogovornik je opozoril tudi na utečenost kolesja znotraj ministrstva, pri čemer bi lahko nova organizacija prinesla več težav kot koristi. »Bistveno pri tej odločitvi je, da se nismo želeli še naprej zapletati v neko institucionalno driblanje, zato sem to oviro preprosto odstranil. Tako se lahko zdaj začnemo ukvarjati s politikami, pri čemer sem prepričan, da bomo na tak način dosegli veliko več in hitreje,« pa je svojo odločitev podčrtal Mesec.
