Čeprav je nova pravica do dolgotrajne oskrbe na domu pred vrati, na ministrstvu za solidarno prihodnost, ki je prvo odgovorno za uveljavitev novega sistema, tik pred zdajci ugotavljajo, da je vrag odnesel šalo in da je nujno rešiti zaplete, sicer bo nova pravica še lep čas ostala mrtva črka na papirju.
Centri za socialno delo že sprejemajo vloge, a še vedno ni vzpostavljen informacijski sistem, ki bi omogočil izdajanje odločb. Minister Simon Maljevac napoveduje, da bo najkasneje do septembra. Šele na podlagi odločbe lahko upravičenec z izvajalcem sklene osebni načrt, ki je vstopnica do storitev, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) pa opravljene storitve tudi obračuna izvajalcu.
Ministrstvo izračunalo še enkrat
Drugi pogoj, da bo do storitev mogoče priti, če bo seveda mogoče zagotoviti kader, pa so sklenjene pogodbe med občinami in izvajalci na terenu. Za organizacijo javne mreže izvajalcev so namreč po zakonu odgovorne občine, ki lahko sklenejo pogodbo s katerim od obstoječih izvajalcev pomoči na domu, koncesionarjem ali ustanovijo nov javni zavod. To bi morale storiti že do 1. maja, a se je resno zapletlo. V Dnevniku smo že opozorili, da so bile cene, kot jih je za izvajanje dolgotrajne oskrbe na domu izračunalo ministrstvo, tako za občine kot za izvajalce nesprejemljive, saj niso odražale realnih stroškov. Zato so opozorili, da pod takimi pogoji sistem ne bo zaživel v praksi, občine pa razlike ne nameravajo zalagati, saj bomo z julijem začeli plačevati nov prispevek. V marsikateri občini je dražja že pomoč na domu (lani je bilo državno povprečje 30 evrov), ki je sicer manj obsežna storitev in ne zahteva toliko višje izobraženega kadra.
»Podali smo predlog, da dokler izvajalci nimajo vseh informacij – glede kadrovskih normativov, cene in na kakšen način bi sploh lahko vse te storitve izvajali – naj ne gredo v podpis pogodb z občinami,« je pred včerajšnjim posvetom ministrstva z izvajalci, namenjenim prav razreševanju odprtih vprašanj, povzel Denis Sahernik, sekretar Skupnosti socialnih zavodov Slovenije.
Podpis pogodb še vedno odsvetujejo
Minister Maljevac je na posvet prišel z novico, da ministrstvo urno postavko zvišuje. Za osnovna sklopa (pomoč pri osnovnih in podpornih dnevnih opravilih) jo za oskrbo na domu dvigujejo s 27 na 32,93 evra, za dolgotrajno oskrbo v instituciji pa z 19,8 na 26,56 evra. »S tem želimo poslati jasno sporočilo, da na ministrstvu ne delujemo samovoljno, ampak sodelovalno. Dolgotrajna oskrba je živ sistem, ki ga moramo nenehno spreminjati, izboljševati, prilagajati.« Do nove cene so prišli ob upoštevanju efektivne ure, zato minister meni, »da zdaj res ne bi smelo biti več nobenih zadržkov za izvajanje«.
V skupnosti socialnih zavodov pozdravljajo, da je ministrstvo slišalo določena opozorila, a ocenjujejo, da zadostnosti novih cen še ni mogoče resno komentirati, saj še vedno nimajo vseh potrebnih informacij. »Žal tudi slaba dva tedna pred formalnim začetkom izvajanja dolgotrajne oskrbe na domu nimamo pogojev, da bi si kot bodoči izvajalci lahko sestavili celovito finančno in organizacijsko sliko. Zlasti nas skrbi napovedano pavšalno plačevanje storitev (kakršno napoveduje prvi mož ZZZS Robert Ljoljo ob vzpostavljanju sistema, op. p.) ter to, da niso predvideni zagonska sredstva in informacijska podpora za izvajalce,« je poudaril Sahernik. Zato v skupnosti svojim članom, ki predstavljajo največjo mrežo izvajalcev pomoči na domu, še vedno odsvetujejo podpis pogodb z občinami, dokler ne bodo izpolnjeni vsi pogoji za odgovorno in kakovostno izvajanje dolgotrajne oskrbe na domu.
Nimajo še normativov
Največja skrb so sicer kadri. »Za zdaj še ne vemo, koliko kadra bomo sploh potrebovali, saj še ni znano, kolikšno bo število upravičencev. Ne vemo niti, kakšen je normativ za zaposlenega, saj še ni pravilnika, tudi zato ne moremo izračunati prave cene,« je opozorila Liljana Batič Dernovšek, direktorica Zavoda za oskrbo na domu Ljubljana. Dodala je, da na kadrovsko problematiko opozarjajo in dajejo predloge rešitev že skoraj desetletje, vendar žal tudi reforma plač v javnem sektorju za njihove zaposlene ni prinesla pomembnih sprememb na bolje, zato bo širitev upravičencev do dolgotrajne oskrbe z vidika zagotavljanja kadra za izvajanje storitev velik problem.
Tudi Martin Kopatin, direktor zavoda Pristan, ki je največji koncesionar, je opozoril, da so poleg cene problem normativi. »Če bodo normativi prenizki, to pomeni, da nam v določenem času ne bo uspelo opraviti vseh storitev, ki jih naši uporabniki potrebujejo. Potem nam tudi ustrezna cena ne pomaga.« Kopatin obžaluje, da vse potrebne aktivnosti, ki bi omogočile pravočasno pripravo na izvajanje sistema, zamujajo eno leto.
Minister napoveduje, da bodo k pripravi standardov in normativov pristopili z začetkom izvajanja novih storitev, prav tako napoveduje iskanje dodatnih rešitev na kadrovskem področju, potem ko predlog o interventnem 20-odstotnem dodatku za zaposlene na tem področju ni dobil podpore vlade in koalicijskih poslancev.
