Maja letos je bil minister za finance Klemen Boštjančič kritičen do nenehnih pozivov k dvigu obrambnih izdatkov. Ko je govor o dvigu teh izdatkov, gre za pritiske tako z vzhoda kot zahoda, je dejal. In še, da je do teh pozivov kot finančni minister, pa tudi kot državljan, kritičen, saj ga skrbi, kako bo država to financirala. Izpostavil je, da bi bilo »skoraj za vse bolje, da bi vlagali kam drugam kot v orožje«, in izrazil željo, da bi se na ravni evropske komisije na pozive k dvigu odzvali »po zdravi pameti«. Motilo ga je, da gre za tekmovanje v številkah, brez pogovora o tem, koliko se bo zaradi tega izboljšala varnost. »Bistveno bolj pomembno je, da se pogovarjamo, kako se meri stopnja varnosti ter kaj in ali je dejansko treba kupiti,« je poudaril.
Mnenja niso dali
Dan po njegovi izjavi je iz kabineta premierja prišla novica, da bo Slovenija povečala obrambne izdatke. V ta namen je junija v državni zbor poslala popravljeno resolucijo o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2040, ki predvideva dvig obrambnega trošenja še letos do dveh odstotkov BDP, do leta 2030 pa postopno do treh odstotkov BDP. Če je Slovenija lani za obrambo namenila 904 milijone evrov, bi po novih načrtih že leta 2028 za to namenjala čez dve milijardi evrov. Dva tedna po sprejetju resolucije v DZ pa je premier Robert Golob na vrhu zveze Nato državo zavezal k dvigu obrambnih izdatkov na pet odstotkov BDP do leta 2035. Ali je ministrstvo za finance v zvezi s tem dalo kakršno koli mnenje? »Na ministrstvu za finance nismo dali mnenja,« so odgovorili za Dnevnik.
Ker ima zaveza premierja posledice za državni proračun, smo Boštjančičeve vprašali še, kdo vse je bil seznanjen s to obveznostjo na ministrstvu za finance in kdo je odobril zavezo z njihove strani. »Z zavezo Nata so bili seznanjeni vsi, ki spremljajo medije, saj je Nato javno komuniciral namero o petodstotni zavezi. Na ministrstvu za finance pa se držimo načela, da pri pripravi fiskalnih dokumentov in predlogov državnih proračunov upoštevamo že sprejete zakonske obveznosti v okviru javnofinančnih možnosti,« so odgovorili. Dodali so, da so pri pripravi gradiva za proračunsko sejo vlade 17. junija, pred katero je bila, kot omenjeno zgoraj, sprejeta nova resolucija z višjimi obrambnimi izdatki, zgornje meje proračunskih odhodkov zaradi uveljavitve odstopne klavzule za obrambne izdatke dvignili na 17,5 milijarde evrov v letu 2026 in 17,86 milijarde evrov v letu 2027.
O vlogi ministrstva za finance smo se pogovarjali tudi z ekonomistom Maksom Tajnikarjem. »Zavezo za pet odstotkov BDP razumem kot politično odločitev politikov iz 32 držav v Natu, kar po moje dokazujeta že okrogla številka in nedefinirana dinamika oboroževanja s temi sredstvi. V resnici bi morale biti za njo zelo natančne odločitve o investicijah in operativnih stroških vsakoletnega oboroževanje držav Nata in tudi Slovenije. Šele na tej podlagi bi bilo možno oblikovati tudi financiranje teh oborožitvenih načrtov,« je dejal. Slednje po mnenju sogovornika tudi ne bi bilo možno brez oblikovanja skupnega načrta tega financiranja vsaj za države EU. V tem trenutku tako upa, da ministrstvi za finance in za obrambo zgolj poskušata opredeliti različne alternative, ki se nakazujejo. Več bi bilo po mnenju Tajnikarja nesmiselno pričakovati.
Umaknili bi oba referenduma
Obrambni izdatki v zadnjem tednu sicer močno tresejo koalicijo. Po izglasovanju posvetovalnega referenduma o tem, ali naj se do leta 2030 dvignejo obrambni izdatki na tri odstotke bruto domačega proizvoda, je namreč premier napovedal še predlog referenduma o članstvu Slovenije v Natu. To je sprožilo številne kritične odzive, zaradi česar je Golob za danes napovedal sestanek z ustavnimi pravniki, za jutri pogovor s koalicijskimi partnerji in za petek vrh vseh parlamentarnih strank. Ob tem je neuradno precej verjetno, da bi premier lahko umaknil svojo napoved referenduma o članstvu Slovenije v Natu, prav tako se iščejo načini, kako preklicati že sprejeti posvetovalni referendum o obrambnih izdatkih.
Da torej državni zbor enako kot v primeru posvetovalnega referenduma o JEK 2 doseže konsenz o preklicu že potrjenega predloga z novim odlokom. O tem bi se lahko predstavniki političnih strank poskusili dogovoriti na omenjenem vrhu parlamentarnih strank. V izjavi za medije je vodja poslancev NSi Janez Cigler Kralj v imenu stranke že napovedal, da stranka podpira umik obeh referendumov. Na petkovem glasovanju, kjer so tudi sami podprli predlog Levice, so po njegovih besedah pripravili stresni test za koalicijo.
Predsednik SD Matjaž Han pa je na vprašanje o umiku referenduma o obrambnih izdatkih odvrnil, da je »v tej naši politiki vse možno«. Levica ob tem vztraja, da je posvetovalni referendum, ki so ga predlagali, »bazična demokratična osnova«. Vodja poslancev Levice Matej T. Vatovec je pristavil, da se lahko opravi razmislek o jasnosti referendumskega vprašanja in potencialnih spremembah, a da mora osnovni okvir ostati enak. A je tudi rekel, da če se bo oblikovala koalicija narodne enotnosti, ki bo ugotovila, da sta Nato in povečevanje izdatkov za vojsko edina možnost za Slovenijo, bodo to stoično prenesli. Zadnje dogajanje sicer znova kaže na to, da je institut, ki je na papirju učinkovito sredstvo za testiranje javnega mnenja pri vprašanjih širšega pomena za državljane, v praksi pogosto zlorabljen za dosego ozkih političnih ciljev.
