Po naših informacijah bi lahko socialni partnerji ekonomsko-socialnega sveta (ESS) že v kratkem obravnavali predlog zakona o udeležbi delavcev pri dobičku, ki so ga pripravili na ministrstvu za gospodarstvo. Zakon na novo ureja in poenostavlja udeležbo delavcev pri dobičku, pri čemer Hanovi predlagajo povečanje obseg deleža dobička za delavce z obstoječih največ 20 na 33 odstotkov dobička posameznega poslovnega leta. Omejitev na največ 10 odstotkov letnega bruto zneska plač pa bi se povečala na največ 20 odstotkov letnega bruto zneska plač.
Dve leti predlog stal na mestu
Osnutek je sicer soglasno pripravila delovna skupina, ki jo je na začetku mandata imenoval minister za gospodarstvo Matjaž Han, sestavljena iz predstavnikov sindikatov, gospodarstva in dveh ministrstev. Gre za skupino oblikovano izven ESS. A čeprav je bil zakon nared že predlani jeseni, se je nato v fazi usklajevanja znotraj vlade dve leti premetaval po predalih, pri čemer smo neuradno izvedeli, da predvsem zaradi pomislekov na ministrstvu za finance. Letos septembra je vendarle sledil dogovor, da zakon nadaljuje pot, predstavljen je bil predsedniku vlade Robert Golobu, ki je odločil, da gre zadeva na ESS. Predlog je uvrščen na dnevni red trenutne seje ESS, ki naj bi se po razburjenjih zaradi vladnega predloga božičnice nadaljevala prihodnji ponedeljek.
Na ministrstvu za finance smo že poslali vprašanja, kakšni so njihovi pomisleki, pri čemer pa smo neuradno izvedeli, da naj bi bili ti vezani predvsem na denarno shemo, ko pride do izplačila dela dobička delavcem v denarju. Hanovi pri tem glede na osnutek zakona, ki smo ga pridobili na Dnevniku, predlagajo izenačenje davčne obravnave dela in kapitala pri ustvarjanju vrednosti, tako da se dohodek v obliki pripadajočega zneska dobička, ki ga delavec prejme na podlagi denarne sheme v skladu za zakonom, ki ureja dohodnino, ne šteje več kot dohodek iz delovnega razmerja. Namesto tega se šteje kot dohodek iz kapitala, kar pomeni 25-odstotno obdavčitev brez prispevkov. Kot dohodek iz delovnega razmerja je po sedanji ureditvi izplačilo obdavčeno več kot 40-odstotno.
Zanemarljiva udeležba delavcev pri dobičkih
Poleg tega je v predlogu predvideno, da se lahko 100-odstotna davčna olajšava za znesek dobička, ki pripade delavcem, uveljavlja že v naslednjem poslovnem letu po izplačilu delavcu, medtem ko veljavni zakon ugodno davčno obravnavo omogoča po treh letih. Na gospodarskem ministrstvu želijo s popravki povečati obseg udeležbe delavcev pri dobičku, saj je v različne sheme v Sloveniji vključenih le 0,07 odstotka delavcev. Največji delež zaposlenih, vključenih v udeležbo pri dobičku ima po podatkih ministrstva za gospodarstvo v Evropi Francija s 35 odstotki. Na Švedskem je ta delež recimo 21-odstoten, v sosednji Avstriji je vključenih šest odstotkov delavcev, v Italiji pa trije odstotki.
Kaj pomenijo odstotki v absolutnih številkah? Po podatkih finančne uprave je v obdobju 2020–2024 v povprečju na leto del dobička delavcem v Sloveniji izplačalo osem družb na leto, pri čemer je povprečno število prejemnikov 622 delavcev, ki v povprečju prejmejo 508 evrov neto letnega izplačila na podlagi pogodb o udeležbi delavcev pri dobičku. To na letni ravni pomeni okoli 316.000 evrov izplačanega dobička, kar je v luči tega, da smo imeli v Sloveniji leta 2024 registriranih 72.559 gospodarskih družb, njihov neto čisti dobiček pa je znašal 6.526 milijarde, zanemarljivo.
