Na ministrstvu za gospodarstvo (MGTŠ) so pripravili predlog zakona o udeležbi delavcev pri dobičku, ki poleg ugodnejše davčne obravnave predvideva povečanje možnega obsega deleža dobička za delavce s petine na tretjino dobička posameznega poslovnega leta. Čeprav je bil zakon nared že predlani jeseni, se je zataknilo v fazi usklajevanja znotraj vlade, predlog pa je v predalu obstal dve leti. Po naših informacijah predvsem zaradi pomislekov na ministrstvu za finance (MF). Kakšni so ti pomisleki, smo vprašali resor Klemna Boštjančiča. »MGTŠ je v obravnavo na ekonomsko-socialnem svetu posredoval popolnoma novo verzijo zakona, ki ni enaka tisti, ki nam je bila predhodno posredovana v usklajevanje, niti tisti, ki jo je MGTŠ uskladil v okviru svoje delovne skupine leta 2023,« so nam dogovorili.
In nadaljevali, da se je finančno ministrstvo z verzijo zakona seznanilo pravzaprav šele preko seznanitve z gradivi ESS, nove verzije pa v usklajevanje sploh še ni prejelo. »Kljub temu po pregledu ugotavljamo, da tudi nova verzija temelji na napačnem temeljnem principu obdavčitve dohodkov iz dela in plačevanja prispevkov za socialno varnost od teh dohodkov, saj predvideva obravnavo dohodka delavca, ki ga ta prejme za svoje opravljeno delo v obliki udeležbe pri dobičku, kot dividende.« Posledično, tako Boštjančičevi, se taki dohodki izločijo iz sistema plačevanja prispevkov za socialno varnost in iz davčne obravnave dohodkov iz delovnega razmerja.
Hanovi sicer glede na osnutek zakona med drugim predlagajo izenačenje davčne obravnave dela in kapitala pri ustvarjanju vrednosti, tako da se dohodek v obliki pripadajočega zneska dobička, ki ga delavec prejme na podlagi denarne sheme v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, ne šteje več kot dohodek iz delovnega razmerja, kar je torej jedro spora. Namesto tega bi
se namreč štel kot dohodek iz kapitala, kar pomeni 25-odstotno obdavčitev brez prispevkov. Kot dohodek iz delovnega razmerja je po sedanji ureditvi izplačilo obdavčeno več kot 40-odstotno. Na gospodarskem ministrstvu želijo s popravki povečati obseg udeležbe delavcev pri dobičku, saj je v različne sheme v Sloveniji trenutno vključenih le 0,07 odstotka delavcev.
Na ministrstvu za finance ob tem pravijo, da so po pregledu rešitev v drugih državah ugotovili, kako je primerjalno gledano že zdaj veljavni zakon pri nas izjemno davčno ugoden. »Zato se poraja vprašanje, ali ne bi razlogov za majhno zanimanje za ukrepe iz zdaj veljavnega zakona iskali drugje in ne v davčni obravnavi.« In dodajajo: »Finančnih posledic predloga zakona v tem trenutku še ni mogoče oceniti, saj rešitve še niso dokončno dorečene. Je pa mogoče utemeljeno predvidevati, da bi zaradi ugodne davčne obravnave udeležbe delavcev pri dobičku, kot jo predvideva MGTŠ – torej brez prispevkov za socialno varnost in z določitvijo enotne davčne stopnje – prišlo do prelivanja plačil za delo iz dohodkov iz zaposlitve v bolj ugoden način izplačila, kar pa bi imelo posledice tako za davčno kot tudi za blagajne socialne varnosti.«
Predlagali bi varovalko
Kako Hanovi komentirajo pomisleke Boštjančičevih? »Razumemo, da obstaja to tveganje, vendar ga je mogoče z ustrezno varovalko izničiti. Možna varovalka bi na primer bila, da lahko podjetje znižanje davčne osnove za obdavčitev dohodka pravnih oseb uveljavlja le, če je v letu, za katero uveljavlja znižanje davčne osnove, doseglo rast povprečne plače, ki je enaka rasti povprečnih plač v državi za isto leto. Predlog takšne varovalke bomo oblikovali in ga predlagali kot kompromisno rešitev ministrstvu za finance,« so odgovorili na gospodarskem ministrstvu.
Pa so Hanovi ESS res posredovali popolnoma novo verzijo zakona, kot jim očitajo Boštjančičevi? »Potem ko smo glede na predhodne verzije v predlog zakona, tudi zaradi pričakovanj ministrstva za finance, vrnili družbeniško in delniško shemo, je glede na verzijo, ki jim je bila nazadnje posredovana, res prišlo do sprememb, ki pa so pretežno posledica vključitve družbeniške in delniške sheme. Besedilo zakona je bilo dodatno usklajeno še s pravno službo ministrstva, zato je prišlo tudi do nekaterih drugih nomotehničnih popravkov. Bistvene rešitve pa se tudi v tej zadnji verziji zakona niso spreminjale,« odgovarjajo z MGTŠ. Kako naprej? Razpravo o predlogu so člani ekonomsko-socialnega sveta začeli prejšnji ponedeljek, a so jo prekinili, nato so delodajalci zaradi božičnice izstopili iz ESS. Vlada gre sicer lahko kljub tej obstrukciji z zakonom naprej, a se mora najprej uskladiti znotraj svojih vrst.
