Razvitost Slovenije se krepi, zato se bodo s tem povezana evropska sredstva zmanjševala. Vendar iz predloga izhaja, da se njihov obseg v prihodnjem dolgoročnem proračunu še ne bo bistveno spremenil, dejal Boštjančič.
"Zelo me veseli tudi, da predlog novega večletnega finančnega okvira poleg klasične kohezijske politike in skupne kmetijske politike veliko pozornosti namenja konkurenčnosti. To je izjemno pomembno tudi za Slovenijo, ki se s tem veliko ukvarja že v nacionalnem proračunu," je dejal.
Pozdravil je tudi usmeritev Evropske komisije, da se vlaganja širijo tudi na nekatera druga področja, ki so bila v preteklosti deležna manjše podpore. Pri tem je med drugim izpostavil krepitev vlaganj v znanost, raziskave in razvoj. Gre sicer šele za predlog proračuna, zato spremembe niso izključene, je spomnil.
Precejšne spremembe v naslednjem evropskem poračunu
Predlog prihodnjega sedemletnega evropskega poračuna.v primerjavi z dosedanjimi večletnimi finančnimi okviri predvideva poenostavljeno strukturo s tremi osrednjimi stebri. 865 milijard bi namenili izplačilom na podlagi nacionalno-regionalnih načrtov članic, v katere bi med drugim vključili sredstva za kohezijsko in kmetijsko politiko. To bi pomenilo, da so sredstva manj odvisna od razvitosti posamezne regije v primerjavi z evropskim povprečjem.
Drugi osrednji steber je okoli 450 milijard evrov vreden sklad EU za spodbujanje gospodarske konkurenčnosti, del katerega je tudi financiranje obrambe. Za zunanje delovanje EU, vključno s podporo širitvi, pa je v predlogu predvidenih 215 milijard evrov.
Komisija predlog danes predstavlja ministrom članic EU za evropske zadeve, ki bodo opravili prvo razpravo. Prava pogajanja, v katerih se lahko predlog - vključno z obsegom - še precej spremeni, se bodo začela jeseni. Običajno trajajo vsaj leto in pol.
