V Italiji so odmevala poročila o treh nedavnih smrtih zaradi okužbe z virusom Zahodnega Nila, v zahodni Evropi pa opozarjajo na širjenje denge in čikungunje. V vseh treh primerih gre za okužbe, ki se prenašajo s piki komarjev. V Sloveniji v primerjavi z lanskim letom, ko je bila diagnoza vročice Zahodnega Nila postavljena šestim prebivalcem Slovenije, letos tovrstnih okužb niso zaznali. Dengo so do konca junija ugotovili pri 13 bolnikih iz Slovenije, čikungunjo pa pri dveh. Oboleli so se okužili, ko so bili na drugih celinah, so nam potrdili na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), bolezen pa so potrdili v slovenskem zdravstvu.
Domači komarji prenašajo virus Zahodnega Nila
Edina nalezljiva bolezen, ki jo v Sloveniji prenašajo domači komarji (Culex pipiens), je za zdaj virus Zahodnega Nila. »V trenutnih epidemioloških razmerah ni mogoče z gotovostjo napovedati, ali se bo denga ali čikungunja razširila v Slovenijo, hkrati pa tega ne moremo izključiti,« so nam sporočili z NIJZ. V teh okoliščinah bo štelo čim hitrejše zaznavanje morebitnih primerov. Poleg preventivnih ukrepov in informiranja posebej ozaveščajo tudi tiste potnike, ki se odpravljajo v regije z višjim tveganjem, so spomnili.
Ob tem izpostavljajo pomembnost preventive pred piki komarjev in njihovim razmnoževanjem v Sloveniji. Pri spremljanju širjenja omenjenih bolezni po Evropi in svetu sodelujejo z Evropskim centrom za preprečevanje in nadzor bolezni (ECDC) in Svetovno zdravstveno organizacijo (WHO).
ECDC je nedavno opozoril, da so bile lani v Evropi zaznane 304 lokalne okužbe z dengo, kar je bistveno več kot v letih poprej (leta 2023 je bilo tovrstnih okužb 130, leta 2022 pa 71). Letos so do 23. junija čikungunjo potrdili v Franciji (38 primerov) in Italiji (en primer). Okužba Zahodnega Nila se je letos pojavljala v Grčiji, Italiji, Romuniji in Bolgariji.
Previdni vsaj tri tedne po vrnitvi
Z velikim številom potovanj so se povečale tudi možnosti uvoza virusov, ki jih prenašajo komarji in so razširjeni v tropskih in subtropskih predelih sveta, so spomnili. Lokalni prenosi okužb v Evropi so pretežno povezani z invazivnimi vrstami komarjev, ob podnebnih spremembah pa je mogoče pričakovati daljša obdobja vremena, ki jim olajša širjenje na nova območja. Toplejše vreme že sicer povečuje možnost lokalnega prenosa okužb, so opozorili v ECDC.
Za zaščito med drugim svetujejo uporabo repelentov, ki odganjajo komarje, ter nošenje dolgih rokavov in hlačnic. To še posebej velja ob mraku in zori, ko so komarji posebej dejavni. Ob vračanju iz regij, kjer krožita denga ali čikungunja, je smiselno preventivno ravnati še vsaj tri tedne, so ocenili. Tako se zmanjšajo možnosti, da se bodo omenjene bolezni širile na območja, kjer jih še ni.
Pomembno je tudi odstranjevanje stoječe vode iz loncev za rože, veder in zamašenih žlebov. S tem se namreč omejijo možnosti razmnoževanja. V nekaterih primerih je mogoče razmnoževanje komarjev zamejevati s sredstvi za ta namen, so spomnili, a je treba upoštevati tudi vpliv na okolje.
