Delodajalce in sindikate bodo jeseni zaposlovala pogajanja o tem, kako naj Slovenija v svoj pravni red prenese evropsko plačno direktivo, ki naj bi prinesla večjo preglednost na področju plač v javnih in zasebnih podjetjih. To mora storiti najkasneje do junija prihodnje leto, delodajalci pa že izražajo bojazen, da bi napačna ali nenatančna tolmačenja zahtev direktive vodila v prenormirano nacionalno zakonodajo in dodatne administrativne obremenitve. Predstavniki delojemalcev pa opozarjajo, da je za uveljavitev načela enako plačilo za enako delo, kar naš zakon o delovnih razmerjih sicer določa že zdaj, z implementacijo direktive treba omogočili preglednost podatkov in primerjavo med plačili del enake vrednosti, saj bo tako mogoče lažje prepoznati in odpraviti diskriminacijo v zvezi s plačili.
Za zmanjšanje plačne vrzeli med spoloma
Pomembna zahteva direktive je poročanje o plačni vrzeli med moškimi in ženskami. Evropska komisija je namreč ugotovila, da je slaba preglednost plač v EU ena od glavnih ovir za odpravo plačne vrzeli med spoloma. Slovenija je sicer ena izmed držav z najmanjšo plačno vrzeljo med spoloma – pet odstotkov po zadnjih statističnih podatkih.
Po direktivi bodo podjetja z več kot 250 zaposlenimi morala pristojnemu nacionalnemu organu letno poročati o razliki v plačah med spoloma, manjša podjetja na tri leta, za tista z manj kot sto zaposlenimi pa ta obveznost ne bo veljala. V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) opozarjajo, da bi takšna določba izključila veliko število zaposlenih v Sloveniji, ki opravljajo dela v malih in srednjih podjetjih, »zato je to eno izmed področij, kjer lahko pri implementaciji standarde izboljšamo«.
Če bo iz poročila razvidno, da je plačna vrzel med spoloma višja od pet odstotkov in tega ni mogoče upravičiti z objektivnimi, spolno nevtralnimi merili, bodo morala podjetja skupaj s sindikati sprejeti popravljalne ukrepe.
Druga večja obveznost je preglednost določanja plačil in napredovanj. Delodajalci bodo morali pojasniti, kako vrednotijo posamezna delovna mesta oziroma kakšna merila uporabljajo za določanje plačil, raven plač in plačna napredovanja. Zaposleni pa bodo imeli pravico do seznanitve z ravnjo plač zaposlenih, ki opravljajo enako delo ali delo enake vrednosti. Na tak način naj bi prišli do podatka, zakaj imajo določeno višino plače, ali je primerna glede na povprečno plačo v isti kategoriji in ali ima sodelavec 500 evrov več na mesec na podlagi objektivnih meril ali zato, ker se pozna s šefom. Preglednost bo kljub temu omejena, saj se dejanska izplačila na račun (zakonito) razlikujejo tudi zaradi drugih dejavnikov, na primer dodatka na delovno dobo, dela v različnih izmenah, za kar delavci prejmejo različne zakonske dodatke, nadurnega dela, nagrade za uspešnost …
V združenju delodajalcev pravijo, da delodajalci že danes poročajo o vseh segmentih plače posameznega zaposlenega preko obrazca REK-1. Po njihovem bi bilo zato najbolj optimalno, da se podatki o povprečnih plačah pridobijo iz obstoječih virov oziroma preko organa za enakost, kateremu bodo delodajalci po direktivi morali poročati.
V ZSSS pa opozarjajo, da bo pri poročanjih o plačni vrzeli in višini plač treba v največji možni meri spoštovati zasebnost zaposlenih, tako da podatki ne bodo objavljeni za vsakega delavca posebej, ampak se bodo zagotovili v obliki, ki bo omogočala anonimnost.
Objava višine plače v zaposlitvenih oglasih ni obvezna
Iskalcem zaposlitve direktiva daje pravico do vnaprejšnje obveščenosti o tem, kakšno začetno oziroma osnovno plačo ali njen razpon lahko pričakujejo, ter o ustreznih določbah kolektivne pogodbe za to delovno mesto. V javnosti so se v zadnjih dneh pojavila tolmačenja, da naj bi bili delodajalci dolžni višino plače objaviti ob oglasih za delo. To ne bo nujno, pač pa ena od možnosti. Lahko jih bodo obvestili tudi na razgovoru ali na druge načine. Gre za korak naprej, saj so zdaj pogosto delodajalci tisti, ki kandidate sprašujejo o plačnih pričakovanjih in jih na tej podlagi lahko tudi zavrnejo. Delodajalci, ki menijo, da je to zanje prednost, pa že danes v zaposlitvenih oglasih navajajo predvideni znesek plačila za delo. »Iz naših izkušenj želijo delodajalci tako pritegniti potencialne nove zaposlene. Vsekakor pa to ne bi smela biti obveza, ampak možnost,« pravijo v združenju delodajalcev.
Matija Drmota, sodelavec za pravno področje na ZSSS, pa opozarja, da »obstajajo tudi primeri, ko se v času pomanjkanja delavcev kandidatom za delo na določenih delovnih mestih ponuja višja plača od tiste, ki jo imajo obstoječi zaposleni, kar povzroča neenaka plačila za enako delo«.
