Na ljubljanskega zastopnika pacientovih pravic Marjana Sušlja se je letos obrnila vrsta bolnikov in njihovih svojcev, ki so opozarjali na izjemno hitro odpuščanje iz bolnišnic. Ob odhodu z bolnišničnega zdravljenja bolniki še niso dovolj okrevali, da bi se lahko vrnili domov, so ocenjevali. Nekateri med njimi so upali na nadaljevanje okrevanja v negovalnih bolnišnicah, kjer pa zanje ni bilo prostora. Tudi domovi starejših občanov se otepajo sprejemanja stanovalcev, ki bi potrebovali obsežnejšo zdravstveno oskrbo, so kaj hitro ugotovile družine bolnikov.
Trenutek, ko so ljudje
posebno ranljivi
Med ljudmi, ki so se ob odpustu znašli v praznini, je bilo veliko bolnikov po kapi, srčnem infarktu in drugih stanjih, ob katerih bi po bolnišničnem zdravljenju še vedno potrebovali zdravstveno oskrbo. »Nekateri pacienti so imeli ob odpustu katetre, nekateri pa so prejemali zdravila, kakršna so pred leti aplicirali le v nadzorovanem okolju. Bolniki in svojci so se bali, da doma situacije ne bodo znali obvladovati ter da se bo zdravstveno stanje bolnikov na hitro poslabšalo,« je Sušelj opisal stiske družin.
Svojci bolnikov so se v teh primerih zavedali, da za oskrbo, ki jo potrebuje bližnji, niso usposobljeni. V nekaterih primerih so se pozneje vendarle dogovorili za sprejem bolnika v dom starejših občanov. Včasih so dobili možnost rehabilitacije v zdraviliščih. »Nekatere družine pa so morale same najeti strokovnjake, ki so jim pomagali po odpustu svojca iz bolnišnice,« je povedal Sušelj. Idealnih rešitev v teh težkih situacijah ni, je poudaril, bolniki pa pomoč potrebujejo tukaj in zdaj. Pri čemer ni smiselno, da ljudje v bolnišnicah čakajo na ustrezno drugo možnost, je jasen zastopnik pacientovih pravic. »Tudi glede na današnjo doktrino daljše bivanje v bolnišnici pogosto ni potrebno. A ko se pacient vrača domov, mora zanj nekdo poskrbeti. Pacienti so v tistem trenutku zelo ranljivi,« je opozoril. Na potrebe ljudi, ki se vračajo z bolnišničnega zdravljenja, bi lahko po njegovem mnenju deloma odgovorili že s krepitvijo osnovnega zdravstva. Hkrati bodo potrebne dodatne zmogljivosti negovalnih oddelkov, je poudaril Sušelj.
Negovalne bolnišnice polne,
v domovih za starejše ni prostora
Na težave z odpusti iz bolnišnic je pokazalo že nedavno objavljeno državno poročilo o stanju varstva pacientovih pravic. V Sloveniji je vse več starejših, bolnih in nepokretnih bolnikov, ki pogosto potrebujejo zahtevno zdravstveno nego, je izpostavilo poročilo, ki so ga objavili na ministrstvu za zdravje in se naslanja tudi na ugotovitve zastopnikov pacientovih pravic. V bolnišnicah za take paciente ni prostora, je ugotavljalo poročilo, svojci jih doma ne morejo negovati. Ljudje, ki potrebujejo zahtevno zdravstveno nego, nasploh težko dobijo posteljo v domu starejših občanov. Svojci se znajdejo v pravi agoniji, je povzelo poročilo, ki opisuje lanske razmere v javnem zdravstvu. »Sami niso sposobni izvajati takšne nege, negovalne bolnišnice so polne, v domovih ni prostora, patronažna služba pa je premalo prisotna,« izhaja iz poročila.
Med predlogi zastopnikov pacientovih pravic, ki so jih povzeli na ministrstvu, je zagotavljanje ustreznih zmogljivosti in osebja za obravnavo pacientov na vseh ravneh zdravstva. Izboljšati bi bilo treba tudi infrastrukturo, so jasni zastopniki, ki se obenem zavzemajo za izgradnjo sistema negovalnih bolnišnic po vsej državi.
Manj možnosti,
da bi se dodatno rehabilitirali
Ob pomanjkanju osebja so bolnišnice v zadnjih letih najprej zapirale prav negovalne oddelke, je spomnila predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije Monika Ažman. »Na teh oddelkih so nekoč pacienti prebrodili obdobje do 30 dni, tako da so se dodatno rehabilitirali. Če so bili pozneje še v zdravilišču, so stvari pogosto le nekako stekle, pa naj gre za iskanje namestitve ali rešitve v posameznikovem domačem okolju,« je pojasnila. S krčenjem negovalnih postelj je takih možnosti, ki pripomorejo k okrevanju, manj. Obenem se prebivalstvo stara, kar potrebe po pomoči na negovalnih oddelkih le še povečuje. Primanjkljaj je tudi na področju paliativne oskrbe, je opozorila Monika Ažman.
Domovi starejših občanov po njenih besedah ne morejo sprejeti stanovalcev z zelo kompleksnimi potrebami, na primer ljudi z dihalnimi kanilami ali bolnikov na peritonealni dializi. Njihov kadrovski normativ je nizek, je izpostavila sogovornica, ponoči za stanovalce skrbita po en tehnik zdravstvene nege in en bolničar negovalec. Da bi lahko zagotavljali ustrezno oskrbo stanovalcem s kompleksnimi potrebami, bi potrebovali dodatne tehnične možnosti. Danes domovi na primer nimajo kisikove napeljave, je ponazorila predsednica zbornice. Slovenija potrebuje dodatne negovalne bolnišnice, je prepričana tudi Monika Ažman, sedanje težave pa po njenem mnenju niso nerešljive.
