»Ljudje, ki si ne morejo urediti bolniške, se bojijo, da bodo pristali na cesti,« je svoje zadnje pogovore strnil ljubljanski zastopnik pacientovih pravic Marjan Sušelj. Na nekatere bolnike zaradi te situacije že pritiskajo delodajalci, posamezniki pa po besedah zastopnika pacientovih pravic razmišljajo tudi o tem, da bi se na delo odpravili bolni. To bi lahko vodilo v dodatno poslabšanje zdravja, je opozoril Sušelj, v nekaterih primerih pa tudi v širjenje okužb v delovnih okoljih.
»V res hudi stiski«
Bolniki, na primer tisti z vročino, so potisnjeni v izbiranje med slabimi možnostmi. »Ogrožena je njihova socialna varnost. Posamezniki, ki so me poklicali, so v res hudi stiski,« je opozoril Sušelj. Bolniški stalež je pomembna sestavina zdravstvenega zavarovanja, je dodal. Nanj sta se obrnila tudi dva bolnika, ki sta ugotovila, da so se v ambulantah njunih osebnih zdravnikov nehali odzivati na telefonske klice in elektronsko pošto. Kasneje se je izkazalo, da med stavko naročajo le bolnike, ki tja pridejo osebno.
Sušelj ima pomisleke tudi glede tega, da meje sprejemljivega ravnanja postavlja vsaka ambulanta zase. »Osnove bi bilo nujno razčistiti na nacionalni ravni. Potrebna je interpretacija, kaj morajo zdravniki delati kljub stavki,« je dodal in spomnil na vlogo ministrstva za zdravje, ki bi moralo po njegovem čvrsto stati za svojimi stališči. Trenutna organizacija dela v zdravstvenih domovih pa bi morala zanimati tudi župane oziroma občine, ki so ustanoviteljice teh zdravstvenih zavodov, je pristavil Sušelj.
Načeta socialna varnost
Ministrstvo za zdravje je bolnišnice in zdravstvene domove za zdaj pozvalo, naj bolnikom kljub stavki zdravnikov omogočijo telefonsko in elektronsko naročanje. Minimum delovnega procesa namreč ne pomeni, da lahko naročajo le bolnike, ki osebno pridejo v ambulanto, vztrajajo na ministrstvu. Na obvestila pacientom nekaterih zdravstvenih domov, da je mogoče do ambulant družinske medicine dostopati le osebno, so jih sicer opozorili na zdravstvenem inšpektoratu. Med storitve, ki so jih v zdravstvenih domovih med stavko dolžni zagotavljati, spada po oceni zdravstvenih oblasti tudi obravnava bolnikov, ki potrebujejo potrdilo o odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe. »Ohranjanje socialne varnosti državljanov mora biti v ospredju tudi ob morebitnih stavkah zdravnikov,« poudarjajo na ministrstvu. Da zaradi stavke zdravnikov ne sme biti ogrožena eksistencialna socialna varnost državljanov, opozarjajo tudi na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Pregled zaradi izdaje bolniškega lista uvrščajo med storitve, ki jih je treba zagotoviti tudi v času stavke.
V Zdravniški zbornici Slovenije nasprotno ocenjujejo, da izdaja bolniških listov pacientom večinoma ni naloga, ki bi jo zdravniki morali opravljati v času stavke. Ministrstvu za zdravje in ZZZS so v zbornici predlagali, naj pripravita navodila, kako delavcem bolniško odsotnost omogočiti brez poseganja v pravico do stavke. Svetovali so jima tudi, naj delodajalce in računovodske servise seznanita, na kakšen način naj ob naknadni izdaji bolniškega lista obračunajo plače oziroma nadomestila plač.
