»Veseli me, da v novo šolsko leto vstopamo mirno in dobro pripravljeni na izzive, ki so pred nami. Šole bodo varno, spodbudno in vključujoče okolje, predvsem pa prostor, v katerem mladi pridobivate nova znanja in spoznanja, ki vam jih predajajo zaposleni v vzgoji in izobraževanju. Prepričan sem, da je pred nami običajno šolsko leto, v katerem bosta znova v ospredju predvsem znanje in ustvarjalnost,« je v poslanici šolajočim se, njihovim staršem ter zaposlenim v izobraževalnih ustanovah povedal minister Igor Papič.
Vračanje v nekdanji šolski ritem
Po dveh letih, ki ju je zaznamovala epidemija, na šolah pričakujejo postopno vračanje v nekdanji delovni ritem. »Lansko leto je bilo z vidika socialnih stikov nesprejemljivo. Učence smo imeli v 'mehurčkih' od vstopa v šolo zjutraj pa vse do 15.30,« se je na preteklo obdobje ozrl ravnatelj osnovne šole Zbora odposlancev Kočevje Peter Pirc. »Po hodnikih ni bilo nikakršnega združevanja, učilnice se niso zapuščale, v toaletne prostore se je hodilo posamezno … Režim je bil podoben strogo varovani ustanovi, ni dišalo po prostem vrvežu otrok,« opisuje razmere. Ugotavlja, da se je vse vrtelo zgolj okoli ukrepov, kar je slabo vplivalo na izobraževalni proces. »Letos pa je – zaenkrat – vse mnogo enostavnejše. Z učiteljskim zborom spet lahko razpravljamo o kakovostnem delu in o poteku učnega procesa,« pravi.
»Da pa se bo šola vrnila v stare tirnice, bo preteklo še nekaj časa,« je napovedal kočevski ravnatelj Peter Pirc. Skrbijo ga predvsem odhodi iz učiteljskega poklica in pomanjkanje svetovalnih delavcev.
Tudi raziskovalka na Pedagoškem inštitutu Eva Klemenčič opozarja na pomanjkanje kadra v šolah. »Če imam pravo informacijo, tudi ni več denarja za stalno strokovno izpopolnjevanje učiteljev, ampak je vse všteto v materialne stroške. Tako je od ravnateljev odvisno, koliko sredstev bodo namenili stalnemu strokovnemu izpopolnjevanju,« opisuje eno od težav. »Pa vendarle, šole in vsi deležniki v šolskem prostoru so dobili pomembno sporočilo. Šole bodo ostale odprte. To vsekakor doda nekaj k bolj umirjenemu začetku novega šolskega leta,« ugotavlja naša sogovornica. Poziva k vračanju veljave izobraževanju kot eni ključnih družbenih prioritet. »Verjetno ni treba poudarjati, da je izobraževanje za razvoj družbe izrednega pomena. Danes je čas, da sprejmemo prave rešitve za družbo, ki si jo želimo v prihodnje,« je prepričana.
Vprašanje ugleda
Kadrovsko problematiko je v včerajšnjem nastopu izpostavil predsednik združenja ravnateljev Gregor Pečan. Težave pripisuje nizkim plačam v izobraževanju in nizki stopnji ugleda, ki jo uživa učiteljski poklic. Ocenil je, da ministrstvo pomanjkanje učiteljev prepoznava nekaj let prepozno. Po nekaterih splošnih ocenah v Sloveniji primanjkuje nekaj tisoč pedagogov.
Podpredsednica glavnega odbora sindikata izobraževanja SVIZ Jelka Velički in glavni tajnik sindikata Branimir Štrukelj sta včeraj spomnila, da je sindikat na kadrovsko podhranjenost državo opozarjal že pred epidemijo. »Razlog za to je tudi v razvrednotenju pedagoškega dela, kar se kaže ne nazadnje tudi pri plačah. Tudi zato se mladi ne odločajo za pedagoške poklice. Tisti, ki so v podplačanih skupinah – kot so denimo pomočnice vzgojiteljic – pa odhajajo v gospodarstvo,« sta sporočila sindikalista.
Na ministrstvu za izobraževanje pravijo, da so v proračunih za leti 2023 in 2024 predlagali okrepitev štipendiranja pedagoških študijskih programov. Za šolsko leto 2022/2023 so razpisali nova pripravniška mesta s sklenjenim delovnim razmerjem, uredili pa bodo tudi plačni položaj ravnateljev, administrativno-računovodskih in drugih tehničnih delavcev.
