Vlada je potrdila predlog sprememb državnega proračuna za leto 2026 in predlog državnega proračuna za leto 2027. »V letih 2026 in 2027 v ospredju ostajajo ukrepi, namenjeni krepitvi znanosti, zagotavljanju primernih in cenovno dostopnih stanovanj, ukrepi za spodbujanje investicij in pospešitev prehoda v gospodarstvo z visoko produktivnostjo, pokojninsko in zdravstveno varstvo ter odpornost in varnost,« je sporočil urad vlade za komuniciranje.
Fiskalni svet opozarja na povečanje negotovosti
Fiskalni svet še ni ocenil novih proračunskih dokumentov, celovito mnenje naj bi objavil proti koncu meseca. »Že sedaj je mogoče opozoriti na vse bolj zaostrene javnofinančne razmere in povečano negotovost,« opozarja predsednik fiskalnega sveta Davorin Kračun. »Primanjkljaj državnega proračuna se bo glede na lansko realizacijo povečal, saj se ob predvideni visoki ravni odhodkov letos srečujemo predvsem z nižjimi proračunskimi prihodki. Primanjkljaj državnega proračuna, ki ne odraža celotnega sektorja država, naj bi se v letu 2026 povečal na dve milijardi evrov in se s tem zelo približal tveganim trem odstotkom bruto domačega proizvoda (BDP). Zaradi razlik v metodologiji pa to ne omogoča neposredne mednarodne primerjave.«
V predlogu sprememb proračuna za leto 2026 je vlada predvidela 15,6 milijarde evrov prihodkov, kar je 2,1 odstotka manj, kot je zapisano v veljavnem proračunu. Odhodki se zvišujejo za 3,2 odstotka, na nekaj manj kot 17,7 milijarde evrov. Leto pozneje naj bi v državno blagajno priteklo 16 milijard evrov prihodkov, odhodki pa naj bi prvič presegli mejo 18 milijard evrov.
Vlada Roberta Goloba nadaljuje deficitarno proračunsko politiko. Proračunski primanjkljaj naj bi tako v obeh letih znašal 2,1 milijarde evrov. To predstavlja 2,9 oziroma 2,8 odstotka bruto domačega proizvoda, je povedal finančni minister Klemen Boštjančič.
Trenutne ocene fiskalnega sveta nakazujejo nekoliko nižji primanjkljaj sektorja država v letošnjem letu, kar je posledica predvidene rasti prihodkov v drugi polovici leta – med drugim zaradi uvedbe prispevka za dolgotrajno oskrbo, izplačil dividend državnih podjetij in črpanja sredstev iz načrta za okrevanje in odpornost – ter previsoko ocenjenih odhodkov. Fiskalni svet vztrajno opozarja, da vlada pogosto načrtuje porabo, ki je večja od kasnejše dejanske. V zadnjih štirih letih je bilo povprečno kar 750 milijonov evrov manj porabe, kot je bilo sprva predvideno v proračunih. To ni posledica kriznih ukrepov, temveč nerealnega načrtovanja. »Nenatančno proračunsko načrtovanje proti koncu leta ustvari iluzijo, da je na voljo še precej denarja, in s tem spodbuja proračunske porabnike k neracionalnemu trošenju,« je kritičen Kračun.
Skoraj 350 dodatnih milijonov evrov za obrambo
Vlada je že junija napovedala povečanje obrambnih izdatkov. Ti se bodo v prihodnjem letu povečali za 190 milijonov evrov, v letu 2027 pa za dodatnih 159 milijonov evrov. Poraba ministrstva bo takrat za 28 odstotkov višja kot letos. Spremenjeni proračunski predlog za prihodnje leto bo razveselil tudi ministrstvo za okolje, podnebje in energijo (MOPE) ter ministrstvo za naravne vire in prostor (MNVP). Prvo ministrstvo, ki ga vodi Bojan Kumer, bo na podlagi skoraj 40-odstotnega povečanja porabe imelo na voljo kar 220 milijonov evrov več, kot je bilo predvideno v lani potrjenem proračunskem dokumentu. Drugo ministrstvo, ki ga vodi Jože Novak, bo pridobilo skoraj 72 milijonov evrov več (povečanje za 27 odstotkov). V absolutnih zneskih bo s spremenjeno porabo v letu 2026 pridobilo tudi ministrstvo za infrastrukturo – dodatnih 143 milijonov evrov. A to naj bi bil zgolj enoletni porast odhodkov, saj se bodo v letu 2027 zopet zmanjšali za dobrih 134 milijonov evrov. Dobrih 26 odstotkov oziroma 55,4 milijona evrov več prihodkov se v letu 2026 obeta ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport.
Manj za regionalni razvoj in digitalno prihodnost
Vztrajno se bodo dve leti zapored krčila proračunska sredstva ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj. Z letošnjih 381 milijonov evrov se bodo resorju pod vodstvom Aleksandra Jevška v letu 2027 skoraj prepolovila na 194 milijonov evrov. Izrazito krčenje – 55,8 milijona evrov manj kot letos – bo v letu 2026 doletelo ministrstvo za digitalno preobrazbo. V primerjavi z lansko napovedjo je to dodatnih deset milijonov manj.
Nov predlog proračuna za leto 2026 bo razveselil podfinancirane občine, saj povprečnino dviguje s 725 na 810 evrov, pri čemer pogajanja z občinami še niso sklenjena.
Javnofinančni primanjkljaj Slovenije je v drugem četrtletju znašal 512 milijonov evrov oziroma 2,9 odstotka BDP, potem ko je bil v prvem četrtletju 545 milijonov evrov oziroma 3,4 odstotka BDP. Javni dolg se je v 12-mesečnem obdobju povečal s 45,5 na 47,49 milijarde evrov, kar je 69,4 odstotka BDP, je v ponedeljek sporočil statistični urad. V sektorju država so statistiki že 18. četrtletje zapored zaznali rast skupnih prihodkov. Ti so znašali 7,98 milijarde evrov in so bili na letni ravni večji za 362 milijonov evrov oziroma za 4,8 odstotka. Skupni izdatki države so znašali 8,5 milijarde evrov in so se v primerjavi z lanskim drugim četrtletjem dvignili za 479 milijonov evrov ali šest odstotkov.
