Konec letošnjega maja so trije psi na območju Miklavža na Dravskem polju do smrti pogrizli 84-letno lastnico. Zakon o zaščiti živali določa, da je treba psa, soudeleženega pri smrtnem napadu na človeka, usmrtiti. Inšpekcija je dala dva, ki sta imela od 9. januarja 2024 status nevarnih, evtanazirati 17. junija 2025, tretjega, bulterierko Madono, pa šele 10. julija. Zakaj ne vseh hkrati, če so vsi trije sodelovali v napadu na lastnico? Ali Madone ni bilo zraven? »Vsi trije psi so bili takrat na dvorišču. Uradna veterinarka je za dva, ki sta imela status nevarnih psov, odredila takojšnjo usmrtitev, pri tretjem pa se je odločila še za izvedensko mnenje z namenom potrditve dejanskega stanja glede te psice. Do tega ima uradna veterinarka legitimno pravico,« je za Dnevnik pojasnila generalna direktorica Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) Vida Znoj. Meni, da je bila odločitev inšpektorice v tem primeru pravilna, zato stoji za njo.
Mnenje zaposlenih v zavetišču jih ni zanimalo
Na naše vprašanje, ali v tem primeru ni bilo mogoče ugotoviti, kateri pes je v resnici do smrti pogrizel lastnico, je Vida Znoj odvrnila: »Ker zakon govori o soudeležbi, potrebe, da bi to ugotavljali, ni bilo.« Zaposleni v Zavetišču za živali Maribor, kamor so po napadu na lastnico nastanili vse tri pse, so trdili, da je psička Madona krotka, ena od zaposlenih naj bi jo celo hotela posvojiti, zato smo generalno direktorico UVHVVR tudi vprašali, ali z njeno usmrtitvijo niso mogli nekoliko počakati, kot so predlagala društva za zaščito živali, in temeljito presoditi, ali je to res nujno. Poudarila je, da niso prejeli nobene konkretne zahteve v zvezi s posvojitvijo psice, in dodala: »Ne glede na to, kaj so nekateri zaposleni v zavetišču videli skozi svoje oči, se opiramo na izvedenca. Če namreč obstaja najmanjša verjetnost, da bi pes ponovno ugriznil bodisi otroka, odraslo osebo ali drugega psa, prevlada javni interes, da se ga neboleče evtanazira. In iz mnenja izvedenke, ki temelji na različnih preizkusih, izhaja, da psica v povsem vsakdanjih situacijah brez predhodnega naznanila odreagira z ugrizom in da ne more izključiti, da ne bo v dogodkih, ki se nam dogajajo ob vsakodnevnih sprehodih, tudi na povodcu, koga ugriznila.«
UVHVVR je za Dnevnik takole povzela ugotovitve izvedenke Alenke Klemenčič v zvezi z Madono: »Psica v vseh izvedenih preizkusih kaže zelo nizko toleranco za stres, nezmožnost samoregulacije, visoko obrambno reaktivnost, odsotnost opozorilnega vedenja pred napadom, nepredvidljivo vedenje v vsakodnevnih situacijah. Med potekom celotnega preizkusa ni iskala očesnega stika niti z osebo, ki ji sicer zaupa, čeprav je bila ta ves čas prisotna v njenem vidnem polju. Psica je očitno razvila vedenjski vzorec, kjer v kriznih situacijah ne išče pomoči, temveč se zanaša izključno nase – sama presoja, sama reagira in sama rešuje situacije. Tak odnos do ljudi pomeni, da nima ne notranje potrebe ne vedenjske nagnjenosti k sodelovanju s človekom, kar je glede na okoliščine, v katerih je odraščala, razumljivo, a z vidika varnosti izredno problematično in nevarno. Gre za psa, ki se v stresu ne pomakne stran ali sprosti, temveč zmrzne, se trese, ob določenem pragu sproži neposredno obrambno reakcijo – napad. Bila je priča situaciji, v kateri je bilo treba človeka fizično ustaviti – pokončati. Tak dogodek pri psih pogosto pusti trajne psihološke in vedenjske posledice ter lahko utrdi nevarne vedenjske vzorce, ki jih je psica med preizkusom pokazala. Glede na globoko zakoreninjene obrambne mehanizme, odsotnost opozoril in nezmožnost za samostojno regulacijo čustev obstaja resno tveganje za ugriz v povsem vsakdanjih situacijah.«
Zakaj ravno Alenka Klemenčič?
Zaščitniki živali se z ugotovitvami Alenke Klemenčič, ki je po njihovih trditvah o vedenju Madone presojala le nekaj minut, in še to samo v zavetišču, med laježem drugih psov, ne strinjajo. »Alenka Klemenčič je podala mnenje, ki je bilo vse prej kot strokovno, je pa bilo ključno pri odločitvi za usmrtitev Madone, ki ni bila posledica nujne, premišljene in strokovno utemeljene odločitve. Bila je posledica ignorance, nestrokovnosti in popolnega pomanjkanja moralne refleksije pri tistih, ki so odločali o njenem življenju,« je v videu, objavljenem na socialnih omrežjih, te dni izpostavila Tjaša Pirtovšek iz društva za zaščito živali AniMa – Animals Matter iz Miklavža na Dravskem polju.
Vprašala se je tudi, kako to, da je UVHVVR za ocenjevanje Madone izbrala prav Alenko Klemenčič iz Ljubljane in ne denimo edine sodne izvedenke za področje kinologije pri nas, ki je za nameček doma iz okolice Maribora. Spomnila je tudi, da so v Sloveniji štirje izvajalci programa prevzgoje nevarnih psov (eden od njih je iz Maribora), da torej samostojna podjetnica Alenka Klemenčič ni edina. »Upravičeno lahko dvomimo o strokovnosti izdanega mnenja in tudi o pravilnosti celotnega postopka. Boja še ni konec,« je napovedala Tjaša Pirtovšek in UVHVVR pozvala, naj širšo javnost seznani s pravilnim dejanskim stanjem in z vsemi napakami, »ki ste jih naredili že lani, ko ste pse vrnili lastniku«.
Za psičko so že imeli zagotovljen novi dom
Generalna direktorica UVHVVR Vida Znoj je za Dnevnik poudarila, da Alenki Klemenčič popolnoma zaupa in da v primeru psičke Madone ni videla potrebe, da bi njeno vedenje ocenil še kakšen izvedenec. Po njenih navedbah je pregled v zavetišču trajal dve uri in enajst minut. Vštet je tudi čas, ko je inštruktorica psičko opazovala s ceste, koliko časa se je ukvarjala neposredno z njo, UVHVVR nima zabeleženo.
Ima pa ta podatek upravljalec mariborskega zavetišča, to je Javno podjetje Snaga. »Izvedenka se je 26. junija 2025 v zavetišču zadržala približno dve uri, od tega se je s psico ukvarjala približno dvajset minut. Za mnenje/izkušnje z njo ni povprašala nikogar od zaposlenih, je pa od oskrbnice v zavetišču prejela informacijo, da imajo za psičko že zagotovljen novi dom,« so nam pojasnili v Snagi.
