Obdobje pusta v Sloveniji že dolgo obeležuje cvrtje krofov. Kot navaja znani slovenski etnolog, dr. Janez Bogataj, korenine krofov segajo do cesarskega Dunaja, kjer jih je prva začela pripravljati dvorna kuharica Cecilija Krampf. Cecilijine kroglice, kot so jih takrat poimenovali, so postopoma osvajale celotno monarhijo. Na Slovenskem so pripravljali krofe, ki so se od »cesarskih« nekoliko razlikovali po načinu priprave, velikosti in nadevih. Prvotni krofi – poimenovali so jih fanclji, so bili nepravilnih oblik z izrastki kot kremplji, zato od tod tudi poimenovanje. Danes v okrogle ocvrte krofe z lepim svetlejšim vencem na sredi zagrizemo ne le v času pusta, ampak vse dni v letu.
Ideja o tekmovanju sega v koronski čas
In prav zaradi te pomembnosti krofa, so se na Turistični gostinski zbornici Slovenije odločili, da dogodek Naj krof Slovenije postane tradicionalen, letos že četrtič po vrsti. Vsako leto na tekmovanje pride okoli štirideset krofov, na zadnje krofe za ocenjevanje smo leto skupaj počakali, da jih je v Center kulinarike Kult316 prinesel poštar Hitre pošte. »Sama ideja o tekmovanju za najboljši krof se je porodila v koronskem obdobju, ko je turizem bil ves zaprt in se ni smelo delati. Praktično je bila prepoved poslovanja. Na zbornici smo modrovali, kaj bi vseeno lahko naredili, da bi se vsaj nekaj dogajalo v panogi in padla je ideja, da bi mogoče pa v tem pustnem času pozvali ponudnike, da spečejo krofe in nam jih po hitri pošti pošljejo na ocenjevanje. Odzivi so bili neverjetni že takoj prvo leto in odločili smo se, da obdržimo tradicijo. In leto je naokoli,« je povedal Fedja Pobegajlo, direktor Turistično gostinske zbornice Slovenije, in dodal, da se je v teh letih ideja razvila do te mere, da so v tekmovanje vključili tudi inovativne krofe, ki so po svoje še bolj zanimivi. »Pri teh krofih se lahko vidi kako so ponudniki sprostili svojo domišljijo in uporabili različne materiale,« je ocenil Pobegajlo in dodal, da bo tudi letos komisija imela težko nalogo. To so letos sestavljali Alenka Kodele, priznana slaščičarska mojstrica in predavateljica na Biotehniškem izobraževalnem centru Ljubljana, Tomaž Vozelj, predsednik Društva kuharjev in slaščičarjev Slovenije in mednarodni ocenjevalec WACS, ter Urška Strnad, vodja gostinstva v Gostinskem podjetju Trojane. Komisija je imela po besedah njenih članov tudi letos zelo zahtevno delo, saj so bili številni krofi ne le lepi, temveč tudi narejeni z veliko domišljije. Pri ocenjevanju so upoštevali videz in splošni vtis izdelka, pravilno obdelavo testa, stopnjo cvrtja, polnilo in okus. Med inovativnimi krofi so največ pozornosti komisije vzbudili krofi z različnimi polnili, npr. pomarančo, korenjem, ingverjem, kurkumo, bučo, bobom, slano karamelo, pivsko meringo, posušeno vrtnico, jurko, tartufato, tudi vse bolj prisotno pistacijo v slaščičarstvu.
Recept za krof je varovana skrivnost
Ker je tradicionalistom Prešernov praznik vzel »priljubljen« debeli četrtek tudi Urška Strnad ne more napovedati, kako se bo prodaja krofov poznala pri njih. Vseeno pa tudi za letos računajo, da jih bodo prodali okoli 100 tisoč. »Vztrajamo na svoji tradiciji, tako da se naša receptura zagotovo nikoli ne bo spremenila. Recept za trojanski krof skrbno čuvamo, predaja se iz generacije v generacijo in trudimo se ostati zvesti vsem naravnim surovinam in postopkom,« je povedala vodja gostinstva in dodala, da so še vedno najbolj priljubljeni marelični in borovničevi krofi, otroci pa vse bolj posegajo po polnilu s čokolado in lešniki. Precej bolj inovativni pa so dijaki tretjega letnika na Biotehniškem izobraževalnem centru Ljubljana, ki se s slaščičarskimi idejami že poigravajo z mislimi na zaključne izpite. Kateri krof za ocenjevanje so pripravili na omenjenem centru ni vedela niti predavateljica Kodele.
In med tem ko so se pripravljali še zadnji prispeli krofi je Tomaž Vozelj na kratko pokomentiral tudi vse bolj uveljavljen trend pistacije v slaščičarstvu. »Pred dnevi sem se vrnil s kuharske olimpijade in pokazalo se je, da je tudi v Italiji pistacija v porastu. Razlog je v tem, da je zdaj že dve sezoni slaba donosnost mandljev in lešnikov. Pistacija, ki je dobro obrodila pa je tudi cenovno sprejemljiva,« je povedal Vozelj ki je na vprašanje o krofu polnjenim s pistacijo kremo odgovoril: »Zakaj pa ne. To kombinacijo smo ocenjevali že lani. Seveda je marelična marmelada tista, ki s svojo kislino nekoliko nevtralizira mastnost krofa. Pistacija je že samo po sebi precej mastna, ko vsi oreščki, tako da je dve mastni komponenti težje kombinirat,« je še povedal Vozelj in dodal, da je tako kot povsod, tudi tukaj stvar okusa posameznika.
Kot bo tudi odločitev kam po najbolj slasten pustni krof. Če gre slediti besedam Pobegajla potem imajo ponudniki zmagovalne titule precej daljšo vrsto kupcev, ki si želijo poskusiti najboljši krof ali dva. Kajti koliko krofov je dovoljeno pojesti v pustnem času je popolnoma neprimerno vprašanje. Stroka – tokrat kar strokovna komisija, se je strinjala, da se v času pusta poje toliko krofov kolikor jih človek zmore. Drugače povedano – pravil ni.
