Ministrstvi za solidarno prihodnost in za finance sta kljub številnim pomislekom vztrajali pri načrtovani uveljavitvi novega prispevka za dolgotrajno oskrbo s 1. julijem oziroma njegovem obračunavanju po eno- oziroma dvoodstotni stopnji, čeprav se je s tem datumom nova pravica do oskrbe na domu uveljavila le na papirju, v praksi pa lahko prvi upravičenci storitve pričakujejo šele jeseni. Pravici do plačila oskrbe v instituciji oziroma do denarnega prejemka se uveljavljata šele konec leta.
Brez jasne finančne utemeljitve
Iz projekcij, ki so jih pripravili na ministrstvu za solidarno prihodnost, izhaja, da bo država letos iz prispevka zbrala slabih 260 milijonov evrov, presežek zbranih sredstev pa naj bi znašal najmanj 180 milijonov evrov. Ministrstvo doslej niti socialnim partnerjem niti javnosti ni natančno pojasnilo, kako je prišlo do ocene odhodkov za letos in prihodnja leta in kako bo storitve mogoče zagotoviti. Na ministrstvu za finance so nam pojansili, da je junija sprejeta novela zakona o dolgotrajni oskrbi med drugim določila, da se začasno dodatek za pomoč in postrežbo financira iz zbranih prispevkov obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo (do zdaj se je financiral iz pokojninske blagajne), in sicer v letu 2025 največ v višini do 112,2 milijona evrov in v letu 2026 največ v višini do 91 milijonov evrov. Sprejeto je bilo tudi, da se iz prispevkov za dolgotrajno oskrbo izvajalcem institucionalnega varstva starejših od 1. julija do 30. novembra 2025 zagotavljajo sredstva za sofinanciranje dodatnih stroškov dela ter financiranje projekta e-oskrba na daljavo od 1. julija do 31. decembra 2025. Zato so se projekcije po prejemu zakona spremenile in po podatkih ministrstva za finance bo presežek ZZZS iz naslova dolgotrajne oskrbe letos nižji. Kolikšen, niso pojansili.
Da niso celovito in transparentno s konkretnimi izračuni in metodološkimi pojasnili predstavili trenutne strukture financiranja ter predvidenih sprememb z vključitvijo novih storitev in prihodkov, so ministrstvu ponovno očitali tudi v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS). Zaradi številnih odprtih vprašanj in dilem ter nezmožnosti podajanja konkretnih informacij glede potrebnih sredstev in njihove porabe je v odprtem protestnem pismu predsednik OZS Blaž Cvar ministra Simona Maljevca tudi pozval k odstopu. V OZS se zavzemajo za postopno in premišljeno uvedbo prispevka v višini, ki bi sledila dejanskemu zagotavljanju storitev.
Bi veljalo presežek oplemeniti?
Da so potrebni izdatki za dolgotrajno oskrbo preslabo definirani ter da bo zagotovo prihajalo do odstopanj med dejanskimi izdatki in zbranimi sredstvi, je že pred časom za Dnevnik opozoril ekonomist dr. Sašo Polanec z ljubljanske ekonomske fakultete. Izpostavil je vprašanje učinkovitosti upravljanja teh presežnih sredstev, ki se bodo zbirala na ločenem računu pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).
Kako bo torej poskrbljeno za plemenitenje zbranega denarja, da ne bo izgubljal vrednosti?
Na ZZZS so na splošno pojasnili, da aktivno upravljajo morebitna presežna sredstva. Vendar lahko v skladu z zakonodajo, ki velja za javni sektor nasploh, polagajo vloge presežkov oziroma prosta denarna sredstva le v sistem enotnega zakladniškega računa države. Če ZZZS sredstev ne polaga v obliki vlog, mu ta ostanejo na podračunu in se prav tako obrestujejo. Obrestne mere so fiksne in se trenutno gibljejo med 1,9 in 2,15 odstotka glede na ročnost dane vloge. Tudi na ministrstvu za finance so povedali, da so sredstva ZZZS javna sredstva, zato posluje preko državnega zakladniškega sistema. »V skladu z veljavnimi predpisi ZZZS lahko likvidnostne presežke prilivov nad odlivi vlaga v enotni zakladniški račun države in iz tega naslova prejeme obresti in na takšen način plemeniti zbrana sredstva.«
»Ocenjujemo, da so vzpostavljeni ustrezni mehanizmi, da sredstva ne bodo izgubljena oziroma porabljena za druge namene. Če obstaja pravno-formalna možnost, da bi se presežek sredstev za dolgotrajno oskrbo oplemenitil, bi bilo to smiselno, kot to velja za preostala finančna sredstva, s katerimi razpolaga država,« pa je poudaril predsednik fiskalnega sveta dr. Davorin Kračun. Opozoril je tudi na zagotovitev ustrezne dostopnosti storitev, ki bodo upravičencem omogočile izpolnitev obljubljenih in plačanih pravic.
Vrstni red je napačen
Ekonomist dr. Maks Tajnikar je do morebitnega gospodarjenja države z davkoplačevalskim denarjem na finančnih trgih, kjer bi bilo denar sicer mogoče najbolje oplemenititi, zadržan. Strinja se, da bi bila najbolj ustrezna pot zbrana sredstva prilagoditi stroškom. »Ministrstvo bi moralo najprej vzpostaviti mrežo, zagonske stroške bi morala financirati država iz proračuna leto ali dve leti ter nato, ko bi se sistem vzpostavil, vpeljati tudi redno financiranje oziroma davčne obremenitve, s katerimi bi pokrivali stroške. Tukaj pa smo priča obratnemu vrstnemu redu, kar je unikum – najprej pobiramo denar, šele nato pa bomo videli, koliko ga bomo porabili.«
»Aktualni minister je drugače od predhodnikov na področju dolgotrajne oskrbe dejansko ukrepal: pripravil, uskladil in v celoti izpeljal je postopek za zakon, ki ga lahko prvič v zgodovini sploh uveljavljamo v praksi. In nanj smo čakali 20 let,« so se odzvali na ministrstvu. V ključnem obdobju vzpostavljanja sistema minister ne vidi smiselnih razlogov za svoj odstop. Javno financiranje je po njegovem edini način, da zagotovimo enakopraven dostop do pomoči za vse, še posebej za tiste, ki si storitev brez sistemske podpore ne morejo privoščiti. Zato vztraja pri javnem, solidarnostnem modelu financiranja. Na očitke o pomanjkljivih izračunih potrebnih sredstev na ministrstvu niso postregli s konkretnimi številkami. So pa poudarili, da bodo javna sredstva iz letošnjega prispevka za dolgotrajno oskrbo porabljena namensko – za izvajanje obstoječih storitev in pravic ter za pokritje stroškov dela, vključno z dodatki za zahtevna dela v socialnem varstvu in dolgotrajni oskrbi. Morebitna ukinitev prispevka bi neposredno ogrozila tudi dosežene dvige plač zaposlenih v domovih za starejše, so opozorili.
