Pri opaznem delu zadnjega razpisa za koncesije ni ministrstvo za zdravje izbralo nobenega od ponudnikov. To velja za oftalmologijo, psihiatrijo, interno medicino s pnevmologijo, pediatrično alergologijo, klinično psihologijo ter zobne bolezni in endodontijo. »Ponudniki niso izpolnjevali zahtevanih pogojev oziroma niso oddali popolne vloge,« so pojasnili na ministrstvu. Postopek so v teh primerih ustavili. Končne odločitve o morebitnem dodatnem razpisu za koncesije še niso sprejeli, so nam sporočili z ministrstva za zdravje.
Svarila z začetka leta
Podeljevali so tako imenovane nadomestne koncesije, ki so jih predvideli po upokojitvah in drugih odhodih prejšnjih koncesionarjev. Uredba, s katero je vlada letos odprla pot za podeljevanje koncesij, je bila objavljena marca, razpis pa aprila. Tudi v luči te časovnice se zastavlja vprašanje, ali bi bil morebiten dodaten razpis za koncesije izvedljiv pred državnozborskimi volitvami prihodnje leto.
Na začetku leta so na ministrstvu za zdravje svarili, da se bodo čakalne dobe še daljšale, če javnega razpisa ne bi izvedli. Zatrjevali so tudi, da so se najprej obrnili na javne zavode, a ti programov niso prevzeli. Vzrok je bilo zlasti pomanjkanje ustreznega kadra, so takrat ocenili v zdravstvenem resorju, ki ga vodi Valentina Prevolnik Rupel.
Z zadnjim razpisom so podelili sedem koncesij. Na področju čeljustne in zobne ortopedije gre za tri koncesije v skupnem obsegu 2,30 programa, tri so tudi koncesije na področju parodontologije (v skupnem obsegu 2,1 programa), ena pa je koncesija na področju maksilofacialne kirurgije (z enim programom). Postopek, ki je pripeljal do letošnjega podeljevanja koncesij, je sovpadal s spreminjanjem temeljne zdravstvene zakonodaje. Novela zakona o zdravstveni dejavnosti, ki vpliva na podeljevanje koncesij in položaj koncesionarjev, danes že velja, a se bodo njeni učinki v nekaterih primerih polno izrazili šele z zamikom.
Pot, ki jo je začrtala Janševa vlada
Spomnimo, da je vlada Janeza Janše pot za podeljevanje koncesij odpirala še tik pred zadnjimi državnozborskimi volitvami. Po očitkih o spodkopavanju javnega sistema, ki so prihajali tudi iz zdravniških vrst, so se načrtom o podeljevanju koncesij v zdravstvenem resorju takrat odpovedali. Za podeljevanje nekaterih od koncesij, ki jih je v uredbi predvidela Janševa vlada, so se na ministrstvu za zdravje odločili v ministrskem mandatu Danijela Bešiča Loredana, a pogledi koalicijskih strank niso bili enotni. V Levici so ocenjevali, da so koncesije oblika privatizacije. Načrti o podeljevanju koncesij so bili odloženi, a le začasno.
V mandatu Danijela Bešiča Loredana je bilo na koncu podeljenih osem koncesij na področju čeljustne in zobne ortopedije v skupnem obsegu 8,7 programa (nekatere ambulante v javnem sistemu ne delujejo v »polnem« obsegu), tri koncesije v skupnem obsegu 2,2 programa pa so v zdravstvenem resorju podelili na področju oralne kirurgije in maksilofacialne kirurgije v zobozdravstveni dejavnosti. Izbrani koncesionar na področju oralne kirurgije in maksilofacialne kirurgije v zobozdravstveni dejavnosti, ki je na podlagi javnega razpisa prejel koncesijo v obsegu 0,80 programa, je od koncesijske pogodbe odstopil. Omenjena koncesija je bila nato podeljena v mandatu Valentine Prevolnik Rupel.
