V SPD z ogorčenjem opažajo, da se tudi pod aktualno vlado nadaljuje izčrpavanje Pošte Slovenije in upravljanje državne lastnine brez resne vizije za nadaljnji razvoj podjetja. »Soočeni smo z menedžmentom, katerega horizont ne sega dlje od zniževanja stroškov in dodatnega obremenjevanja zaposlenih. S tem Pošto Slovenije uničujejo,« opozarjajo v sindikatu.
Kot pravijo, se poslovodstvo težav, ki so zaradi sprememb potrošniških navad povezane predvsem z velikim upadom pisemskih pošiljk, loteva na napačen način. »Digitalizacija in preusmeritev v paketno-logistične storitve potekata prepočasi, Pošta Slovenije pa sredstva namesto za razvoj namenja za programe optimizacije stroškov. Načrtujejo se nadaljnje zmanjšanje števila poslovalnic in transformacija klasičnih pošt v pogodbene enote, vpeljava premičnih pošt ter krčenje delovnega časa za stranke. Po drugi strani se povečuje število atipičnih oblik zaposlitve, kot sta outsourcing in študentsko delo, hkrati pa se nadaljuje zmanjševanje števila redno zaposlenih delavcev. Tudi druge razvojne zamisli našega vodstva so več kot vprašljive. V načrtu naj bi bil prenos dobičkonosne dostave na novo podjetje, Pošto Slovenije pa naj bi pustili samo z nedobičkonosnimi storitvami,« pravijo v SPD in opozarjajo, da zgolj krčenje stroškov v praksi pomeni »umiranje na obroke«.
Prestrukturirali bi delo poštarjev
Da bi Pošta Slovenije postala finančno vzdržna in ne še eno podjetje, ki tedensko trka na vrata vlade z željo po ponovni dokapitalizaciji, se mora nujno prestrukturirati, opozarjajo v sindikatu. Poleg klasičnega prestrukturiranja, ki zahteva iskanje novih priložnosti na trgu, je po njihovem mnenju potrebno prestrukturiranje tudi v načinu izvajanja javne službe.
V ta namen so na kabinet predsednika vlade in pristojna ministrstva ter poslanskim skupinam in političnim strankam poslali poziv, v katerem predlagajo, da bi po zgledu nekaterih drugih evropskih držav, ena od teh je Italija, poštarji opravljali tudi nekatere storitve, ki so v domeni upravnih enot, denimo izdajo osebnih izkaznic in potnih listov ter potrdil o registraciji stalnega ali začasnega prebivališča.
Prav tako vidijo možnosti pri sodelovanju poštarjev na področju dolgotrajne oskrbe. Pošta Slovenije bi po njihovem mnenju pri tem lahko izkoristila svoje invalidsko podjetje (IPPS), ki zaposluje okoli 600 delavcev. Te bi po vzoru skandinavskih držav vključila v programe pomoči starejšim z obiski na domu, dostavo zdravil in prehrane ter drugimi storitvami, ki so nujne za ohranjanje samostojnosti uporabnikov na domu, kot so pomoč pri naročanju in pri komunikaciji z zdravniki ter drugimi javnimi službami in nadzor ter poročanje socialnim službam. »Prepričani smo, da bi bili pri tem bistveno bolj uspešni in za davkoplačevalce cenejši od marsikaterega novonastalega iskalca dobičkonosne koncesije,« pravijo v SPD.
Na Pošti zadovoljni s predlogi sindikata
Na Pošti Slovenije izražajo zadovoljstvo, da je »tudi sindikat prepoznal enake priložnosti za nadaljnji razvoj in poslovanje družbe, ki temelji na razvejeni poštni infrastrukturi«. Kot pravijo, so že pred časom več ministrstvom predstavili idejo o vzpostavitvi tako imenovane kontaktne točke države za prevzem nekaterih nalog upravne narave, ki bi uporabnikom upravnih storitev lahko omogočile večjo dostopnost. »Predlog je bil dobro sprejet, ministrstva tudi že poznajo prakso drugih evropskih držav na tem področju, zato po našem mnenju lahko pričakujemo razvoj sodelovanja v začrtani smeri,« so povedali.
Na Pošti pojasnjujejo, da so v prvem polletju letošnjega leta zaposlili 122 delavcev več kot v enakem obdobju lani, število zaposlenih, ki so podjetje zapustili, pa se je v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta zmanjšalo. Študente naj bi zaposlovali le za kratkotrajna, premostitvena obdobja pri dostavi pošiljk, v minimalnem obsegu naj bi se posluževali tudi outsourcinga, vendar na način, da te kadre kasneje tudi zaposlijo.
SDH idejam o prestrukturiranju pritrjuje
V Slovenskem državnem holdingu (SDH), ki je v imenu države edini lastnik Pošte Slovenije, so povedali, da podpirajo aktivnosti, usmerjene v izkoriščanje potenciala poštne mreže za razvoj in ponudbo dodatnih storitev z dodano vrednostjo ter izvajanje investicijskih projektov pod pogojem njihove ekonomske upravičenosti. Za dolgoročno vzdržnost poslovanja Pošte Slovenije so ključni stroškovna učinkovitost, prilagajanje spremenjenim tržnim razmeram in proaktivno sodelovanje z zaposlenimi, so zapisali.
Na gospodarskem ministrstvu in ministrstvu za digitalno preobrazbo pravijo, da so v okviru svojih pristojnosti pripravljeni sodelovati z ostalimi ministrstvi pri širitvi javnih storitev v poštnih poslovalnicah. Na ministrstvu za solidarno prihodnost pa so dejali, da bodo predlog sindikata proučili, saj ocenjujejo, da je dobrodošla vsaka pobuda, ki izboljša življenje starejših in njihove možnosti, da čim dlje ostanejo v svojem domačem okolju.
V Ljubljani zaprli sedem poslovalnic
Bralec nas je opozoril, da se je samostojni poštni servis v ljubljanskih Dobrunjah zaprl. »Najprej naj poudarimo, da se pogodbena pošta Ljubljana Dobrunje ne zapira,« so pomirili na Pošti Slovenije. Pri tem so dodali, da gre zgolj za zamenjavo pogodbenika, ki je po novem bencinski servis Petrol na lokaciji Cesta II. grupe odredov 48. »Za uporabnike to ne pomeni bistvenih sprememb, razen nove lokacije pogodbene pošte, ki je približno 50 metrov oddaljena od prejšnje lokacije. Delovni čas je ostal takšen, kot je bil pri predhodnem pogodbeniku,« so še zagotovili na Pošti in dodali, da je storitev enaka, ne glede na to, ali poslovalnico upravljajo oni ali pogodbenik. Imajo pa pogodbeniki dodano vrednost, da lahko uporabniki na enem mestu opravijo več različnih storitev. Poštna storitev se je za občane ljubljanskih Dobrunj na bencinski servis preselila s 1. septembrom.
Kako do novega partnerja?
Pred iskanjem novega partnerja na Pošti Slovenije najprej izvedejo zbiranje nezavezujočih ponudb, na kar se lahko prijavijo vsi zainteresirani. Temu sledi povabilo k oddaji zavezujočih ponudb. Pri tem je zanimivo, da ponudba ni omejena samo na podjetja, ampak tudi na društva, zavode in samostojne podjetnike. »Pomembno je, da imajo vpeljano svojo dejavnost, h kateri nato priključijo še dejavnost pošte.«
Pošta zavrača trditve o pretiranem zniževanju stroškov
Na območju Mestne občine Ljubljana je bilo leta 2015 še 37 pošt. Do danes so jih zaprli sedem. »V bližnji prihodnosti, to je v naslednjem letu ali dveh, ne načrtujemo sprememb glede poslovalnic v Ljubljani,« so sporočili s Pošte. Prosili smo jih sicer za oceno, koliko poslovalnic se bo zaprlo do leta 2030. Dodali so, da je gostota mreže pošt določena na podlagi splošnega akta o kakovosti izvajanja univerzalne poštne storitve. Trenutna razporeditev naj bi v celoti izpolnjevala ta standard oziroma ga celo presegala. »Trenutno je v državi za stike z uporabniki na voljo 290 pošt in 160 pogodbenih pošt, ki so tako kot pošte del poštne mreže Pošte Slovenije,« so pojasnili. Trideset ljubljanskih pošt tako pomeni točno eno poslovalnico na 10.000 občanov. Izračunali smo tudi, da na ravni države Pošta razpolaga z eno poslovalnico na okoli 4700 prebivalcev.
Ob tem na Pošti zavračajo trditve Sindikata poštnih delavcev o pretiranem zniževanju stroškov. »V letošnjem letu ni bila zaprta nobena poslovalnica, v lanskem letu le ena in predlani dve poslovalnici. Skupaj je bilo od leta 2015 do danes zaprtih 76 pošt, v bližnji prihodnosti pa ne načrtujemo sprememb glede števila poslovalnic,« pravijo na Pošti Slovenije. Kot dodajajo, je bilo v zadnjih letih dodatno vzpostavljenih tudi več kot 350 alternativnih lokacij za prevzem in oddajo pošiljk ter 236 paketomatov. Tem naj bi še v tem letu sledili dodatni paketomati, s čimer bi skupno število tovrstnih prevzemno-oddajnih točk zvišali na okoli 500.
