Nepobrana odpadna embalaža se je v komunalnih podjetjih kopičila tudi v minulem letu. V Zbornici komunalnega gospodarstva pri GZS ocenjujejo, da je konec decembra v skladiščih komunalnih podjetij in regijskih centrov za obdelavo odpadkov ostalo neprevzete okoli 8500 ton ločeno zbrane mešane komunalne odpadne embalaže. Natančnih podatkov še nimajo, saj je rok za poročanje za podjetja določen 15. dne v mesecu za minuli mesec, a vse kaže, da je raven nepobrane odpadne embalaže približno enaka kot predlani. »Nekatera komunalna podjetja imajo zaradi tega velike težave. Ravno te dni so mi iz Ilirske Bistrice sporočili, da jim tam stoji okoli 300 ton odpadne embalaže, ki je nihče ne prevzame,« nam je povedal direktor Zbornice komunalnega gospodarstva Sebastijan Zupanc. »Nakopičena embalaža pomeni tveganje nastanka požarov, posledično pa obstaja nevarnost tako za zdravje ljudi v bližini kot okolje,« pravijo na pristojnem ministrstvu za okolje in prostor. Ker ločeno zbrana komunalna odpadna embalaža dlje časa stoji v skladiščih komunal in je pri tem izpostavljena različnim vremenskim vplivom pa tudi žuželkam in glodavcem, je na koncu niti ni več mogoče reciklirati, pač pa lahko roma le še v sežigalnice.
Kdo ni izpolnil obveznosti?
Različne družbe za ravnanje z odpadno embalažo (DROE) – teh je v Sloveniji šest – se že leta izogibajo svojim obveznostim. Lani naj bi bil glavni krivec za kupe neprevzete komunalne odpadne embalaže, ki jo gospodinjstva vestno zbirajo v rumenih zabojnikih, družba Slopak. »Jeseni lani so zaostanki nastali predvsem zaradi družbe Slopak, ki je oporekala novemu izračunu deležev, medtem ko so druge družbe odpadno embalažo dokaj redno pobirale. Res pa je, da je bil Slopak v preteklosti zelo reden prevzemnik,« je povedal Zupanc.
Jeseni lani so se v Slopaku pritožili na spremenjeno uredbo o embalaži in odpadni embalaži, po kateri naj bi DROE prevzemne deleže za odpadno embalažo izravnale v zadnjem četrtletju 2022. V Slopaku, kjer so v minulem letu najbolj povečali tržni delež med embalažnimi družbami, bi morali zato namesto za 38,8 odstotka poskrbeti za 82,2 odstotka vse odpadne mešane embalaže, so tedaj opozarjali v družbi. Trdili so, da tako visokih obveznosti pač ne morejo izpolniti, saj da niti njihovi izvajalci nimajo zadostnih zmogljivosti za obdelavo tolikšne količine odpadne embalaže.
Kdaj bodo pobrali svoj dolg?
Ker se v Slopaku niso strinjali z izravnavo za nazaj sredi poslovnega leta, so uredbo izpodbijali na ustavnem sodišču. Prejšnji teden je ustavno sodišče njihovo pobudo za presojo ustavnosti zavrglo, saj je presodilo, da pobudnik ne izkazuje pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti izpodbijane ureditve. Na ustavnem sodišču so pri tem izpostavili, da je izpodbijana spremenjena enačba za izračun deležev odpadne embalaže le predpisan način izračuna deležev posameznih družb za ravnanje z odpadno embalažo, medtem ko same deleže določi vlada s sklepom za posamezno trimesečje leta.
V družbi Slopak danes pravijo, da bodo odločitev ustavnega sodišča spoštovali in »upoštevajoč zmogljivost kapacitet naših predelovalcev v letu 2023 prevzemali tudi količine odpadne embalaže iz izravnanega deleža za četrto trimesečje 2022«. Kdaj bodo prevzeli nepobrano odpadno embalažo, natančneje niso navedli, pričakujemo pa lahko, da ta takoj še ne bo izginila iz skladišč komunalnih podjetij. »Družba Slopak je v vseh letih svojega delovanja odgovorno prevzemala odpadno embalažo skladno z veljavnimi okoljevarstvenimi dovoljenji in objavljenimi tržnimi deleži,« so še poudarili v družbi.
»Čudežno palico ima ministrstvo«
Da je za embalažni kaos v minulem letu kriv Slopak, meni tudi večina drugih embalažnih družb. »Ko bo Slopak pobral svoj delež za četrti kvartal lanskega leta, kupov nepobrane odpadne embalaže ne bo več,« pravi direktorica Embakoma Polona Oblak. Embalažne družbe Embakom, Surovina in Recikel so na tiskovni konferenci v novembru opozarjale tudi, da je Slopak sistem izigral, saj je glede na tedaj veljavno uredbo računal na prevzemanje odpadne embalaže v realnem deležu za leto 2022 zgolj za tretji in četrti kvartal leta, ter da mu je s tako kalkulacijo uspelo tudi povečati tržni delež.
A mnoge družbe po drugi strani razloge za nadaljnje kopičenje odpadne embalaže vidijo tudi v pasivnosti in napakah pristojnih. »Odpadni embalažni kaos v letu 2022 je nastal ravno zaradi napačnega določanja deležev prevzemanja odpadne embalaže v uredbi o embalaži in odpadni embalaži,« je opozorila direktorica družbe Recikel Janja Koblar. Vodja programa nekovine v družbi Dinos Goran Ambrož medtem meni, da na pristojnem ministrstvu zakonodaje ne pripravljajo konstruktivno in da je ta zato pomanjkljiva. Izpostavil je tudi nezadostno sankcioniranje kršiteljev. »Odpadna embalaža se pri izvajalcih javne službe kopiči zato, ker ima Slovenija netransparenten, nepregleden in slab sistem upravljanja odpadkov,« pravi Darja Figelj, direktorica družbe Interzero.
Da so na ministrstvu storili napako, nato pa s popravkom še odlašali, pravijo tudi v družbi Surovina. »Lani sprejeta novela zakona o varstvu okolja in pozneje tudi nova uredba o embalaži in odpadni embalaži sta sicer postavili dobre okvire, da bi sistem končno lahko deloval, vendar so pri tem pozabili urediti institut izravnav med deleži. Kljub pravočasnim pozivom, naj se zadeva uredi, je bila sprememba uredbe sprejeta šele v drugi polovici lanskega leta, kar je eni od DROE omogočilo zlorabo sistema,« je prepričan direktor Surovine Jure Fišer. Poudaril je tudi, da je zakonodajni okvir za sistem ravnanja z odpadno embalažo zdaj po dolgih letih prvič ustrezno zastavljen. »Čudežno paličico imata tako v celoti v rokah ministrstvo za okolje in prostor ter inšpektorat za okolje in prostor, ki naj se ustrezno – in pravočasno – odzivata na stanje na trgu ter neizvrševanje določb uredbe in okoljevarstvenih dovoljenj s strani posameznih DROE ustrezno sankcionirata,« je dejal.
