Čeprav so na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje (MVI) sprva načrtovali, da bo novi pravilnik o ocenjevanju znanja in napredovanju učencev zaživel že ob koncu septembra, se to ni zgodilo. Predlogi pravilnika, ki so bili v javni obravnavi do 1. oktobra, so namreč še vedno v medresorskem usklajevanju, novosti pa naj bi na šolah vpeljali najkasneje do konca leta.
Na MVI so pojasnili, da je namen sprememb usklajevanje z novostmi posodobljenega zakona o osnovni šoli, poleg tega bodo osvežitve prispevale k dvigu kakovosti vzgojno-izobraževalnega procesa v osnovni šoli. Predlog pravilnika, so še pojasnili na MVI, med drugim predvideva znižanje minimalnega števila pridobljenih ocen (torej ne opredeljuje maksimalno dovoljenega števila ocen).
Predlagane spremembe pravilnika med drugim določajo podrobnejšo opredelitev vseh možnih načinov ocenjevanja: poleg pisnih preizkusov znanja in ustnih odgovorov se ocenjujejo tudi različni izdelki in učenčevi nastopi. Uvaja se možnost, da učenec z enim izdelkom pridobi ocene pri več predmetih hkrati.
Čeprav so na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje (MVI) sprva načrtovali, da bo novi pravilnik o ocenjevanju znanja in napredovanju učencev zaživel že ob koncu septembra, se to ni zgodilo. Predlogi pravilnika, ki so bili v javni obravnavi do 1. oktobra, so namreč še vedno v medresorskem usklajevanju, novosti pa naj bi na šolah vpeljali najkasneje do konca leta.
Kot so pojasnili na MVI, je namen sprememb usklajevanje z novostmi posodobljenega zakona o osnovni šoli, poleg tega pa bodo osvežitve prispevale tudi k dvigu kakovosti vzgojno-izobraževalnega procesa v osnovni šoli. Predlog pravilnika, so pojasnili na MVI, med drugim predvideva znižanje minimalnega števila pridobljenih ocen (torej ne opredeljuje maksimalno dovoljenega števila ocen).
Z enim izdelkom do več istočasnih ocen
Predlagane spremembe pravilnika med drugim določajo podrobnejšo opredelitev vseh možnih načinov ocenjevanja: poleg pisnih preizkusov znanja in ustnih odgovorov se ocenjujejo tudi različni izdelki in učenčevi nastopi. Uvaja se možnost, da učenec z enim izdelkom pridobi ocene pri več predmetih istočasno.
Med predlaganimi spremembami je tudi, da se pri ponavljanju pisnih preizkusov znanja upošteva število vseh učencev v razredu in ne samo število učencev, ki so pisali preizkus znanja. Na MVI so izpostavili tudi dolžnost učitelja, da načine ocenjevanja predhodno načrtuje v letnih pripravah na pouk, in uskladitev zapisov skladno z novimi učnimi načrti, pri čemer se ocenjuje samo doseganje standardov znanja.
Osvežitve pravilnika predlagajo, da lahko za otroke s posebnimi potrebami, ki imajo to določeno z individualiziranim programom, ocenjevanje poteka tudi izven skupine (odstop od načela javnosti ocenjevanja), podrobneje pa so opredeljene tudi pravice in dolžnosti otrok, ki se izobražujejo na domu.
Pogrešajo čase "plusov in minusov"
Mnogi učitelji menijo, da se bo zaradi predvidenega znižanja minimalnega števila pridobljenih ocen kampanjsko učenje otrok pred testi še razpaslo. Prepričani so, da »piflanje« pred ocenjevanjem učencem ne prinese kakovostnega znanja, ampak se to usvaja le s sprotnim delom. Nekateri šolniki hrepenijo po minulih časih sprotnih ustnih preverjanj znanj s plusi in minusi, saj pravijo, da so otroci zaradi teh na ure pouka prihajali bolj pripravljeni, saj so doma ponovili, kar so se na prejšnji uri učili v šoli.
Ravnateljica Osnovne šole Simona Jenka Kranj mag. Ingrid Klemenčič meni, da gre pri predlogih za dobrodošle spremembe, ki jih podpira, čeprav, kot nam je zaupala, tudi sama meni, da manj ocen žal pogosto pomeni tudi kampanjsko učenje. Praksa kaže, je dejala ravnateljica, da je zelo malo otrok, ki se začnejo sistematično učiti teden dni ali več pred pisnim ocenjevanjem, ter da tega ne moremo pričakovati niti od večine odraslih, kaj šele od otrok. Dobra je tudi možnost pridobivanja ocen na druge načine, kot so izdelki in podobno, je dejala sogovornica.
Še naprej opisne ocene v nižjih razredih
Ingrid Klemenčič ugotavlja, da prihaja pri učencih zaradi kratkotrajnega učenja v zadnjem hipu do hudih stisk in da je s tem povezano tudi odklanjanje šole. Na mnogih šolah, je dejala, namreč opažajo, da otroci pri pouku največkrat manjkajo prav v času intenzivnih ocenjevanj: »Ker se ne uspejo pripraviti nanje, si zato, da bi bili bolje ocenjeni, s pomočjo izostanka pri pouku 'kupijo' dodaten dan ali dva za učenje. Mnogi se zataknejo v tovrstnem 'načrtovanju', ki ni v prid otroku in pripelje do neustreznega učenja soočanja z zahtevnejšimi situacijami.«
Ravnateljici se zdi prav, da lahko učitelj učenčevo znanje preverja po delih in ga kasneje oceni še s skupno oceno. »Blizu mi je formativno spremljanje učencev oziroma praksa, da se njihovo znanje večkrat preveri po manjših sklopih, saj to, da se otroci sproti učijo snovi, tudi njih same bistveno bolj motivira. Veseli me, da novosti predvidevajo tudi, da v prvem in drugem razredu še naprej ostajajo opisne ocene,« je povedala ravnateljica.
Kot socialna pedagoginja takšen način vrednotenja znanja vidi kot primernega tudi pri vseh vzgojnih predmetih v višjih razredih, kar pa še zdaleč, kot je poudarila, ne pomeni, da te predmete podcenjuje: »Nasprotno - vzgojni predmeti so ključni za vzgojo in izobraževanje otroka, saj je šola vzgojno-izobraževalna ustanova.«
Učenje za življenje, ne za ocene
Ingrid Klemenčič ugotavlja, da so si učenci na glasbenem, likovnem in športnem področju med seboj precej različni oziroma imajo različne predispozicije, zato se učitelji trudijo ocenjevati njihov napredek. Meni, da bi pri opisnih ocenah te vzgojne predmete, ki so namenjeni razvijanju njihovih potencialov, učenci obiskovali z več veselja in bolj motivirano, znanje in spretnosti pa bi tudi na področjih, na katerih niso močni, pridobivali brez pritiska.
»Škoda je, da je glede tega stroka zelo razdeljena, po drugi strani pa tudi učitelje vzgojnih predmetov razumem, da se jim zdijo pri zasledovanju ciljev ocene pomembne. Danes je namreč pritisk na ocene zelo velik tudi s strani staršev: veliko jih je, ki svoje otroke vrednotijo po ocenah. Žalostno je, da smo postali družba, ki se ocenjuje samo še po tem, kar se vidi navzven,« je dejala Ingrid Klemenčič.
