Urejanje bivanja v domu starejših občanov je za prebivalce, ki se iz bolnišnic vračajo z resnimi zdravstvenimi težavami, zadnja leta izrazito težko. Glede na aktualne napovedi ministrstva za zdravje se obetajo spremembe, ki bodo sprva sicer zajele le nekatere bolnike. Vzpostaviti nameravajo centralno točko za koordinacijo odpusta odraslih pacientov, pri katerih je potrebna zahtevnejša oskrba in bodo po odpustu bivali v celodnevnem institucionalnem varstvu v javni mreži. Pilotni projekt, ki so ga predvideli za obdobje od letošnjega oktobra do konca leta 2028, obeta tudi vzpostavljanje zdravstveno-negovalnih enot v socialnovarstvenih zavodih oziroma pri izvajalcih dolgotrajne oskrbe v instituciji.

Cilj je lažji prehod

V razpis so vključili tudi simulacijski izobraževalni center ter izobraževanje za krepitev in širitev kompetenc zdravstvenih delavcev, pacientov in svojcev. S projektom skušajo razbremeniti bolnišnice in doseči boljše povezovanje zdravstva s socialnim varstvom, so sporočili z ministrstva. Pacienti, ki potrebujejo zahtevnejšo zdravstveno-negovalno obravnavo, bi lahko bolnišnice zapustili prej, pričakujejo, zdravstveni delavci v socialnovarstvenih zavodih pa bi bili za njihovo obravnavo bolje usposobljeni. Obetajo si tudi večjo opolnomočenost pacientov in njihovih svojcev za samostojno oskrbo »tam, kjer je to mogoče«.

Pacienti, ki potrebujejo zahtevnejšo zdravstveno-negovalno obravnavo, bi lahko bolnišnice zapustili prej. Zdravstveni delavci v socialnovarstvenih zavodih pa bi bili za njihovo obravnavo bolje usposobljeni.

Na ministrstvu hkrati predvidevajo, da bodo s projektom pridobili podatke in izkušnje, ki bodo podlaga za pripravo sistemskega modela financiranja in izvajanja tovrstne oskrbe v prihodnje. »Na tak način bo zagotovljena boljša kontinuiteta zdravstvene in socialne obravnave, povečala se bo dostopnost storitev, hkrati pa se bodo zmanjšale obremenitve bolnišnic,« napovedujejo na ministrstvu. Za javni razpis v vrednosti 5.674.140 evrov bo Evropski socialni sklad plus prispeval dobrih 3,5 milijona evrov.

Neizpolnjeni načrti

Na potrebo po bolj sistematičnem pristopu k odpustom pacientov iz bolnišnice je opozorila že analiza, ki ji jo je ministrstvo za zdravje naročilo v mandatu vlade Mira Cerarja. Nacionalni plan za zdravstvo do leta 2025, ki je bil sprejet v omenjenem obdobju, je predvidel koordinatorje bolnikove obravnave pa tudi pozornejše načrtovanje odhodov pacientov iz bolnišnic. »Vzpostavili bomo dosledno načrtovanje odpusta pacienta po končanem zdravljenju in prehod v druge oblike obravnave, v kar bodo vključeni izbrani zdravnik in diplomirana medicinska sestra v referenčni ambulanti, patronažna služba ter socialno varstvo, kadar bo to primerno,« so takrat napovedovali na ministrstvu za zdravje. Omenjene rešitve pozneje niso zaživele. Zastopniki pacientovih pravic so opozarjali na pogoste stiske ljudi, ki iz bolnišnice odhajajo z resnimi zdravstvenimi težavami, pa tudi njihovih svojcev.

Okrepiti je treba tudi patronažo

Urejanje prehoda v institucionalno varstvo je pomembno, a se bo večina bolnikov tudi v prihodnje vračala v domače okolje, je poudarila Martina Horvat, nacionalna koordinatorica za področje patronažnega varstva na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Ležalne dobe v bolnišnicah so se skozi leta skrajševale, je spomnila, patronažno varstvo pa je posledično vse bolj obremenjeno s kurativo. Kadrovski in drugi viri tega premika niso odražali. Posledično trpi preventiva oziroma skrb za posameznika in družino v domačem okolju, ki je namen patronažnega varstva, ugotavlja sogovornica. Začetki urejanja vprašanja odpusta bolnikov iz bolnišnic ob tem segajo že v obdobje pred tremi desetletji, je opozorila, a načrti niso bili uresničeni. Trenutno kaže, da bo mogoče urediti vsaj dosledno obveščanje patronažnega varstva o bolnikovem prihodu domov, je pojasnila sogovornica, treba pa bo reševati tudi vprašanje kadrov in drugih virov za ta del zdravstva.

Da je težko najti namestitev za hudo bolne paciente, ki ob odpustu iz bolnišnic potrebujejo štiriindvajseturno oskrbo, je opozorilo tudi zadnje objavljeno poročilo o varstvu pacientovih pravic v Sloveniji. »Domovi starejših občanov zaradi pomanjkanja negovalnega kadra že zmanjšujejo število postelj, zato nujno potrebujemo negovalno bolnišnico ali druge namestitve za hudo bolne paciente, ki jih svojci ne morejo oskrbovati,« je poudarilo ministrstvo.

Priporočamo