O baterijski reji kokoši nesnic oziroma o reji v kletkah smo v Dnevniku že obširneje pisali, zato se bomo tokrat osredotočili na bivanje svinj v kletkah. »Matere svinje preživijo v izjemno omejujočih kletkah približno tretjino svojega življenja. Ukleščene v kletkah ali omejene na stojišča lahko naredijo zgolj korak naprej ali nazaj, obrniti se ne morejo. V kletki ne morejo graditi gnezda za pujske in skrbeti zanje. Ukleščenje jim povzroča poškodbe pri leganju in vstajanju …« so med drugim zapisali v društvu AETP (Animal Enterprise Transparency Project), ki ga sestavljajo zaščitniki živali iz pomurske in podravske regije.
Višnar: Vsako materinstvo pomeni odrekanje
Po navedbah AETP v Sloveniji prevladujejo prasilišča (to je del hleva, kamor rejci naselijo svinje tri do pet dni pred pričakovano prasitvijo oziroma porodom, tam pa ostanejo 28 dni po njem), kjer so svinje ukleščene v košare oziroma kletke. Žival v košaro zaprejo približno teden dni pred pričakovano prasitvijo, izpustijo pa jo čez približno 28 dni. »Če upoštevamo, da ima svinja v povprečju 2,3 legla na leto, bo vsaj sedemdeset dni preživela na izredno omejenem prostoru. Če temu obdobju prištejemo še čas, ki ga preživi v kletki na stojiščih v pripustišču, to je približno pet tednov na leglo, je večina svinj v Sloveniji restriktivno uhlevljenih vsaj tretjino življenja od začetka njihove spolne zrelosti,« so zahtevo po odpravi kletk utemeljili v AETP.
Za mnenje smo zaprosili tudi Marka Višnarja, strokovnjaka za prašičerejo, ki je po izobrazbi veterinar, do upokojitve pa je dolga leta vodil prašičerejsko farmo Ihan. Potrdil je, da matere svinje približno tretjino svojega življenja preživijo v kletkah, vendar ima to po njegovih besedah globlji namen. »Doječo svinjo je zato, da ne poleži svojih otrok, ki se ji motajo pod nogami, medtem ko se ona nenadoma odloči, da bo legla, treba omejiti. Kar zadeva pujske, je to vsekakor potrebno in etično, kar zadeva matere, pa vsako materinstvo pomeni odrekanje. To ni nič drugačno od nočnega vstajanja, bedenja, dojenja, pestovanja…. ali strogega ležanja v rizični nosečnosti,« je za Dnevnik ocenil Višnar in dodal, da po nekaj dneh, ko so pujski agilnejši, svinje pa bolj umirjene, ukleščenje delno razširijo, da ima svinja več prostora.
Diskusija o dobrih in slabih rejcih
Glede trditev, da ukleščenje svinjam povzroča poškodbe pri leganju in vstajanju, Višnar pravi, da se to dogaja le, če oprema ni prilagojena velikosti živali. »To pa je tudi v nasprotju z interesi rejcev, saj takšna žival prej obnemore. Vse to je bolj diskusija o dobrih in slabih rejcih kot o sistemski sprevrženosti živinoreje. Slabih rejcev pa je vse manj, saj jih je izključil konkurenčni boj, ki že dolgo pritiska na živinorejo,« je prepričan Marko Višnar.
Društvo AETP je te dni objavilo skrivaj posnet video z ene od slovenskih rej prašičev. Takole so opisali tamkajšnje razmere: »Na posnetku je vidno, da so kletke le malo večje od teles svinj, ki se ukleščene ne morejo obrniti, premikati ali skrbeti za svoje pujske. V kletki nimajo ločenega prostora za počivanje, iztrebljanje in uriniranje. To pomeni, da vse potrebe opravijo na mestu, kjer ležijo. Razvidno je, da imajo svinje težave pri uleganju in tudi pri počivanju, saj je telo svinje v ležečem položaju popolnoma v stiku s prečkami z obeh strani. Vidni so mrtvi in umirajoči pujski, prav tako različne rane na svinjh: lezije na nogah, zabrazgotinjen ulkus in raztrganina vulve.«
Alternativa so boksi
Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (v nadaljevanju uprava) je izpostavila stališče Evropske agencije za varnost hrane (Efse), po katerem ukleščenje svinj vpliva na njihovo dobrobit, saj jim omejuje gibanje, povzroča težave pri počitku, živali ne morejo izvajati raziskovalnega vedenja ali iskati hrane, ne morejo se vesti materinsko…
Alternativa kletkam so boksi (kotci), ki pa morajo biti dovolj veliki in pravilno oblikovani, sicer je lahko tveganje, da bo svinja poležala pujske, večje kot v kletkah. Na upravi so poudarili, da bi moral biti boks velik vsaj 7,8 kvadratnega metra. To pomeni podvojitev površine v primerjavi z nekaterimi sistemi v EU. Dodali so, da so slovenski rejci seznanjeni z alternativnimi načini reje, v katerih svinja med prasitvijo in po njej ni ukleščena, vendar sprememba sistema zahteva večje naložbe v preoblikovanje oziroma nadomestitev obstoječih boksov. »To pomeni finančno obremenitev rejcev zaradi investicij in višjih stroškov pridelave. Ti bodo višji tudi zato, ker bo lahko v objektih z enako tlorisno površino pri večjih boksih nameščeno manj svinj,« so za Dnevnik izpostavili na upravi.
