Skrajni rok, v katerem bi moral bolnik priti na vrsto ob napotitvi na zelo hitro zdravljenje ali pregled, se bo z dveh tednov podaljšal na 30 dni. Tako predvideva predlog novega pravilnika o naročanju in čakalnih seznamih, ki je bil v javni razpravi do danes. Omenjena stopnja nujnosti je bila sicer že dlje časa trn v peti oblastem in zdravstvenim ustanovam, ki so dopustne roke večinoma prekoračevale. Da se obetajo spremembe, je bilo znano že od lani, pomisleki pa že letijo na račun poslabšanja položaja bolnikov z rakom.
Stranski učinki poseganja v dopustne dobe
Od 23.068 bolnikov, ki so jih zdravniki usmerili na zelo hiter prvi pregled, jih je 14. aprila kar 17.675 čakalo nedopustno dolgo, je razvidno iz podatkov Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Sprememba dopustnih rokov bo uradno sliko tako imenovanih repov čakalnih vrst nekoliko popravila. Lani jeseni so v zdravstvenem resorju razmišljali celo o ukinitvi stopnje zelo hitro. Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel je takrat ocenjevala, da je stopenj nujnosti – poleg stopnje zelo hitro so med njimi še nujno, hitro in redno – preveč. Izpostavljala je tudi, da se bolnik v komaj dveh tednih včasih niti ne more pripraviti na obravnavo.
Na ministrstvu so se na koncu odločili za podaljšanje roka za zelo hitra zdravljenja. Predlog obenem ohranja dosedanjo zahtevo, da je treba ob sumu na maligno bolezen bolnika napotiti na nujno ali zelo hitro obravnavo. V nasprotju s stopnjo zelo hitro, pri kateri bo novi dopustni rok daljši kot doslej, bo pri stopnji nujno še naprej veljalo, da mora bolnik priti na vrsto v 24 urah po predložitvi napotne listine.
Daljši rok pri stopnji zelo hitro lahko pri nekaterih bolnikih pomeni pomembno zamudo, je opozorila Kristina Modic, predsednica Združenja slovenskih organizacij bolnikov z rakom Onko net. »Z vidika onkoloških bolnikov takšno podaljševanje dopustnih rokov ni sprejemljivo. Tudi 14 dni lahko pomeni bistveno razliko,« je ocenila. Morebitna prepogosta uporaba oznake »zelo hitro« po njenih besedah ni zadosten argument za napovedane spremembe. »Veliko bolnikov vstopi v postopek diagnostike ob že razvitih simptomih. Čas je pri bolniku z rakom izrednega pomena,« je poudarila.
V družinski medicini za nujne in nenujne napotitve
Podobna kot doslej glede na predlog novega pravilnika ostajata skrajna roka pri stopnji hitro (90 dni od uvrstitve na čakalni seznam, doslej je šlo za tri mesece od predložitve napotnice) in pri rednih zdravljenih in pregledih (180 dni od uvrstitve na čakalni seznam, doslej je bil rok šest mesecev od predložitve napotnice). Na ministrstvu za zdravje predvidevajo, da bo upoštevanje datuma bolnikove uvrstitve na seznam omogočilo bolj realne informacije o pričakovanih čakalnih dobah.
V zdravstvu so v zadnjem obdobju razmišljali tudi o drugačnih spremembah, kot jih napovedujejo na ministrstvu. V razširjenem strokovnem kolegiju za družinsko medicino, ki ga vodi Danica Rotar Pavlič, so se konec lanskega leta zavzeli za zgolj dve stopnji napotitev: po njihovem bi jih bilo smiselno razdeliti na nujne in nenujne. Kakšna čakalna doba bi bila primerna, bi zatem odločala triaža na sekundarnem in terciarnem nivoju zdravstva, so predlagali. »Takšna rešitev bi zmanjšala pritisk pacientov z zahtevami po spremembi stopnje nujnosti,« so ocenili v omenjenem najvišjem strokovnem organu za družinsko medicino.
Stopnjo nujnosti zelo hitro so v zdravstvenem resorju uvedli v mandatu vlade Mira Cerarja, takratna ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc pa je pričakovala, da bo olajšala napotitve bolnikov z rakom. Že na začetku se je pokazalo, da v bolnišnicah roke pogosto prekoračujejo in da to stopnjo v osnovnem zdravstvu uporabljajo širše, kot so si prvotno zamislile oblasti. Med pandemijo covida-19 je bilo še posebej očitno, da v zdravstvu s pogostim poseganjem po tej oznaki na napotnici odgovarjajo tudi na dolgo čakanje pacientov na redne obravnave.
