Septembra smo poročali o uboju na obrobju Ljubljane – mladoletnica naj bi vzela življenje svoji materi. Oktobra je odmevala smrt 82-letnega moškega: v Celju naj bi ga udaril mladoletnik; starostnik naj bi padel in nekaj ur kasneje umrl v bolnišnici.
Tudi uradne policijske statistike ustvarjajo vtis, da je tovrstne kriminalitete več kot nekoč. Lani so našteli 1715 primerov mladoletniške kriminalitete – največ v zadnjem desetletju. Po oceni policije, ki opozarja predvsem na porast nasilništva, so naraščajoče številke predvsem posledica večje ozaveščenosti o prijavljanju vseh oblik nasilja, zlasti v vzgojno-izobraževalnih zavodih. Na število izvršenih dejanj in prijav naj bi vplivali tudi dogodki v neposredni bližini Slovenije.
Je današnja mladina res bolj kriminalna ali pa so zaznave popačene zato, ker smo kot družba postali bolj občutljivi za različne oblike verbalnega nasilja – tudi prek spleta? In če je današnja mladina res bolj nasilna – zakaj je takšna? Na vprašanja so skušali odgovoriti udeleženci mariborskega posveta Mladi in kriminal, ki je potekal že dvaindvajsetič.
»V Sloveniji živimo v neoliberalni, potrošniški, kapitalistični postsocialistični družbi, v kateri se 'nasilniška' genetska predispozicija pri mladih aktivira mnogo lažje kot denimo pred 30 leti,« je dejala antropologinja Vesna Vuk Godina. »Zdaj se večina novorojenčkov pretvori v to, kar takšna družba potrebuje – v brezobzirne in agresivne tekmovalce, brez empatije in brez vesti.«
Ključno vlogo v tem procesu po njenem mnenju igrajo škodljivi vzgojni pristopi »frikovskih levih intelektualcev«. »Živimo ideologijo, ki je del permisivne narcisistične socializacije. V tem družbenem okolju pri otrocih ne vzgojimo ključne dimenzije: vesti. S tem ustvarjamo otroke, ki bodo storilci kaznivih dejanj, obenem pa normaliziramo nasilje, ki pred 50 leti ni bilo normalno. Denimo to, da otrok udari starša ali da je nasilen do učiteljev. V mojem otroštvu je do tega obstajala ničelna toleranca,« je zatrdila Vesna Vuk Godina in predlagala spremembo vzgoje, z uvedbo dvotirnosti – da bo mati spet vzgajala drugače kot oče. Ponovno naj bi se uvedli avtoriteta in kazen. »K odgovornosti bomo morali poklicati tudi vse tiste 'strokovnjake' na fakultetah, ki so zagovarjali napačen pristop,« je dejala in požela bučen aplavz občinstva.
Vsaka starejša generacija mladim očita pomanjkanje vrednot
»Vsaka starejša generacija o mlajši govori, da nima vrednot, da je brezčutna, da je izgubljena,« je replicirala Mojca M. Plesničar, profesorica na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. »Pritoževanje nad mlado generacijo je prisotno že od antike.« Spomnila je, da tudi odmevni primeri nasilja med mladoletniki niso novost. Med drugim je omenila tragičen primer iz Šoštanja, ko so mladostniki do smrti pretepli brezdomca, in afero mučenja mačk na Gorenjskem.
V 90. letih je bila v ZDA popularna teorija superpredatorjev, po kateri naj bi bila za porast nasilja med mladimi odgovorna nova generacija brezčutnih otrok brez vesti. »Avtor teorije je kasneje javno priznal svojo zmoto in obžaloval svojo retoriko,« je spomnila profesorica. Posledice so bile zelo resne – več zveznih držav je spremenilo zakonodajo in dopustilo, da se otrokom sodi kot odraslim, vključno z izrekom dosmrtnih zapornih kazni.
Podobne (politične) razprave potekajo tudi pri nas, denimo po incidentih, povezanih z dolenjskimi romskimi skupnostmi. Opozicijska NSi je predlagala zaostritev kazni za mladoletnike. »Zgodovina nas uči, da so preproste reakcije ponavadi škodljive in ne prinesejo želenih rezultatov, posledice pa zatem čuti več generacij,« je opozorila kriminologinja Jasmina Arnež z ljubljanske pravne fakultete.
Vsak peti osnovnošolec žrtev medvrstniškega nasilja
Po njenem prepričanju je mogoče porast števila obravnavanih kaznivih dejanj nasilništva razumeti na dva načina. »Po pesimističnem so mladi bolj grozni, po optimističnem smo postali bistveno bolj občutljivi na nasilništvo in ga zato pogosteje prijavimo.« Podobno je mogoče utemeljiti porast števila zabeleženih dejanj nasilništva mladoletnikov v družini. »Prepričanje, da pred 50 leti nihče ni udaril svojih staršev, je zelo naivno. Prej je postalo bolj družbeno sprejemljivo policiji prijaviti nasilnega mladostnika,« je dejala.
Na področju medvrstniškega nasilja je profesor Aleš Bučar Ručman s Fakultete za varnostne vede opozoril, da ima Norveška že od 80. let sistematičen nacionalni program za preprečevanje medvrstniškega nasilja. »Slovenija takšnega programa nima. Šole so prepuščene same sebi, kar je povsem zgrešeno. Za to je potrebno specializirano znanje,« je poudaril.
Sistematičen pristop je po njegovih besedah toliko bolj nujen, ker je iz mednarodne študije o vedenju v šolskem okolju (HBSC), ki se izvaja od leta 2002, razviden izrazit porast deleža 13- oziroma 15-letnikov, ki so pritrdilno odgovorili na vprašanje, ali so sodelovali pri trpinčenju v šoli, se pretepali v šoli ali bili žrtev trpinčenja. Deleži pozitivnih odgovorov so med najvišjimi v mednarodni primerjavi držav, ki sodelujejo v raziskavi.
Ravnateljica bi kaznovala slabe starše
Dodatne skrb vzbujajoče podatke razkriva letošnja raziskava v okviru projekta Knowbullying, v kateri je sodelovalo 1652 osnovnošolk in osnovnošolcev. Skoraj vsak peti je odgovoril, da je bil žrtev medvrstniškega nasilja, najpogosteje verbalnega. »Če bi bil odločevalec, bi me ti podatki resno skrbeli,« je dejal Bučar Ručman, koordinator projekta, v okviru katerega želijo pripraviti program za boljše prepoznavanje in preprečevanje nasilja v šolah.
Strokovni posvet je sklenila ravnateljica Strokovnega centra Planina Leonida Zalokar. Podobno kot Vesna Vuk Godina tudi ona meni, da je permisivna vzgoja eden ključnih dejavnikov nasilnega vedenja otrok in mladostnikov. Zavzema se za vzgojo z avtoriteto in jasno postavljenimi mejami. Po njenem prepričanju bi bilo treba celo uzakoniti kaznivo dejanje slabega starševstva. Njen nastop je požel bučen aplavz.
