Po odstopu ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana je po nekaterih informacijah v igri tudi možnost, da bi na čelo zdravstvenega resorja začasno stopil predsednik vlade Robert Golob. Ker od začetka leta spremembe v zdravstvu pripravlja strateški svet pod vodstvom Erika Breclja, ki je neposredno podrejen Golobu, takšen scenarij ne bi bil posebej presenetljiv. Tudi ukinjanje dosedanjega dopolnilnega zavarovanja, ki so ga predlagali poslanci iz vrst Svobode, ni bilo rezultat dela zdravstvenega resorja.
Po menjavah so bila pričakovanja nižja
Med možnimi kandidati za naslednika Bešiča Loredana sta bila doslej večkrat omenjena generalni direktor UKC Ljubljana Marko Jug in nekdanji zdravstveni minister Dorjan Marušič, ki pa nista kazala navdušenja nad to možnostjo. Vajeti zdravstvenega ministrstva so doslej sicer prevzeli že trije predsedniki vlad. Takšno potezo je nazadnje povlekel Janez Janša. Po odstopu Tomaža Gantarja je bil v funkciji ministra za zdravje od decembra 2020 do februarja 2021, ko je na ministrsko mesto stopil Janez Poklukar. Manj kot en teden je marca 2019 zdravstveni resor po odstopu Sama Fakina, preden je bil za ministra imenovan Aleš Šabeder, vodil Marjan Šarec. Kot prva pa je tak izhod v sili po manj kot enomesečnem mandatu Alenke Trop Skaza aprila 2014 uporabila Alenka Bratušek. V dvojni vlogi je postavila tudi časovni rekord, saj je ministrstvo za zdravje vodila vse do septembra 2014, ko je zdravstvena ministrica v vladi Mira Cerarja postala Milojka Kolar Celarc. Teh obdobij se v zdravstvu spominjajo po poskusih umirjanja največjih žarišč in zanašanju na državne sekretarje, v temelje zdravstvenega sistema pa predsedniki vlad v vlogi ministrov niso posegali.
Pričakovanja so bila doslej nizka tudi v primeru ministrov, ki v vladah niso bili že na začetku mandatov. Začetni reformni zagon je v takih okoliščinah do neke mere že splahnel, tudi če so bili predlogi sprememb deloma že pripravljeni. Golob je v petek sicer zatrdil, da odstop ministra za zdravje ne bo zaustavil zdravstvene reforme. Sicer pa nameravajo v prihodnje posebej veliko pozornosti posvetiti težavam z odhodi osebja iz javnih zdravstvenih zavodov.
Rešitve nameravajo iskati na točki razhoda
V bolnišnicah so imeli po lanskem sprejemu interventne zakonodaje, ki je prinesla neomejeno plačevanje vseh zdravljenj, vse več težav zaradi odhodov zaposlenih k koncesionarjem. Ti so od 137.606.379 evrov, ki so bili na podlagi interventne zakonodaje porabljeni od lanskega septembra do letošnjega marca, prejeli 49.266.568 evrov in s tem bistveno presegli svojo siceršnjo vlogo v javnem sistemu. Zaradi nedavno sprejetih zakonskih sprememb bodo, podobno kot v preteklosti, v prihodnje neomejeno plačane le še nekatere zdravstvene storitve. Točka razhoda z Bešičem Loredanom je bilo ravno prelivanje sredstev k zasebnikom, je dal v petek vedeti Golob.
