Podjetju Intermatic iz Ljubljane je pravnomočno spodletela overitev merilnika hitrosti, ki se ga je v skladu s sklenjeno pogodbo zavezal dobaviti Darsu. Andrej Ribič, predsednik uprave Darsa, je v intervjuju za Objektiv razkril, da se je v postopku izvedbe sekcijskega merjenja hitrosti na slovenskem avtocestnem križu zdaj zgodil preobrat.
»V razpisu smo natančno upoštevali zahteve ministrstva za notranje zadeve za merilne naprave. Izbrani najugodnejši ponudnik je jamčil za sistem, nato je ugotovil, da ima težave. Zdaj so menda zamenjali dobavitelja,« je pojasnjeval Ribič. »Časovnica dobave se vsekakor še ni iztekla, pogodba zavezuje izbrano podjetje (Intermatic, op. p.), da vzpostavi sistem do konca marca 2026, kar lahko stori le v primeru pridobitve ustreznega certifikata. Zato se ne moremo dodatno odzvati oziroma ne moremo ponoviti razpisa.«
Po Dnevnikovih informacijah je Urad RS za meroslovje (urad) že prejel novo vlogo za overitev tipa merilnika, pri čemer ne gre za zamenjavo dobavitelja, kot je trdil Ribič. Vlogo za odobritev tipa merilnika za sekcijsko merjenje hitrosti iCar5 je prejšnji torek neposredno vložil njen proizvajalec, to je belgijsko podjetje Macq. Kakšne so bile »težave« dobavitelja Intermatic, ki jih je omenil predsednik uprave Darsa, in kdo je bil zanje odgovoren, pa je razvidno iz marčevske odločbe urada. Dnevnik je v ponedeljek pridobil dokument v skladu z določili zakona o dostopu do informacij javnega značaja po uspešni pritožbi na urad informacijskega pooblaščenca.
Uradu pošljejo dokumente v flamščini in valonščini
Intermatic vlogo odda 20. decembra 2023. Na njeni podlagi dobi urad nalogo preveriti, ali merilnik iCar5 belgijskega proizvajalca Macq Mobility izpolnjuje v Sloveniji predpisane zahteve. In te zahteve so stroge. Merilniki hitrosti v cestnem prometu se namreč uporabljajo v postopkih pred upravnimi in pravosodnimi organi. Rezultati meritev imajo lahko zelo hude posledice za pravice in življenja ljudi, morebitni kršitelj utegne izgubiti tudi vozniško dovoljenje. Zato je ključna verodostojnost merilnega rezultata, opozarja urad.
Že na začetku postopka se urad sooči z velikimi težavami pri pridobivanju ustrezne dokumentacije. Prvo dopolnitev vloge zahteva dva dni po njenem prejemu, v mesecih zatem jih sledi še več. Urad med drugim pričakuje sodno overjene prevode. V vlogi so namreč dokumenti v valonščini in flamščini. Namesto overjenih prevodov najprej dobi angleško besedilo, strojno prevedeno s pomočjo spletnega prevajalnika. Ko vendarle dobi ustrezne prevode, jih urad izloči iz postopka. Ugotovi namreč, da je v Belgiji javni interes varovan manj strogo kot v Sloveniji in da so dopustne napake meritev hitrosti pri njih bistveno večje kot v Sloveniji.
Na testiranju nedelujoč merilnik
Urad pričakuje tudi delujoč primerek merilnika hitrosti, ki ga bi za sekcijsko merjenje hitrosti uporabljala Dars in policija. Prvi pregled delovanja naprave opravi v začetku marca lani. Ob vklopu merilnika se na uporabniškem vmesniku izpiše sporočilo v angleškem jeziku, da priprava naprave ni bila ustrezno zaključena in da je treba kontaktirati servis. Predstavniki Intermatica ne znajo odpraviti tehnične težave in zatrjujejo, da je poprej niso zaznali. Predlagajo ponovno testiranje.
Urad se strinja in delujočo vzorčno napravo pričakuje najkasneje do julija, ko vlagatelja pozove še k dopolnitvi zahteve za odobritev tipa merilnika. Namesto delujočega merilnika hitrosti Intermatic pošlje štiri prošnje za dopolnitev vloge. Merilnik izroči šele 17. decembra, vendar brez dokumentacije ali dodatnih dokazil. Vlogo dopolni še na silvestrovo in nato zopet v začetku februarja letos. Kljub temu, da je bila dopolnitev vloge oddana prepozno, jo urad upošteva in Intermaticu omogoči, da 11. februarja znova predstavi delovanje merilnika.
Enostavčne obrazložitve v pomanjkljivi vlogi
Po izpeljanem postopku urad ugotovi, da še vedno nima vseh potrebnih dokazil. Intermatic namreč vlogo dopolni samo formalno, vsebinsko pa ne, kar je med drugim razvidno iz enostavčnih obrazložitev v dokumentu. Urad tudi ugotovi, da merilnik hitrosti ne izpolnjuje predpisov, med drugim zahteve, da ne sme omogočati zlorab in da mora imeti zaščito pred namerno ali nenamerno zlorabo ali spremembami. »Stranka ni pojasnila, v kakšni kriptirani datoteki so shranjene meritve in kako je ta kriptirana datoteka zaščitena pred namernimi in nenamernimi spremembami,« piše v odločbi urada.
Urad, ki ga vodi direktor Samo Kopač, 10. marca letos sklene, da niso izpolnjeni pogoji za izdajo certifikata o odobritvi tipa merila, ker naprava belgijskega proizvajalca ni primerna za meritve hitrosti v Sloveniji in ni v skladu z določili zakona o meroslovju ter pravilnika o meroslovnih zahtevah za merilnike hitrosti v cestnem prometu. Odločbo izda 446 dni po prejemu vloge Intermatica.
Intermatic se pritoži na drugostopenjski organ, to je ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport. Odločbo ministrstva je objavil portal Žurnal24. V njej piše, da je Intermatic uradu očital šikaniranje, s čimer je onemogočil možnost predložitve dokazov in izvedbe prilagoditev, ki bi lahko vplivale na odločitev v postopku. Uradu je očital pristranskost in obstoj koruptivnega ravnanja oseb, ki so vodile postopek. Urad naj bi kršil še načelo enakopravnosti, nepristranskosti in objektivnosti. Ministrstvo, ki ga vodi Matjaž Han, je zavrnilo vse očitke Intermatica in 29. aprila prikimalo uradu. Odločba je s tem postala pravnomočna.
