Na združenju bank so za STA pojasnili, da so Banki Slovenije posredovali pobudo oziroma prošnjo za regulatorno podporo pri pripravi rešitev za prizadete v poplavah, predvsem za področje bonitetne obravnave strank v primerih potrebnih moratorijev na odplačila dolga ali drugih oblik prestrukturiranja obveznosti ter na področju vrednotenja zavarovanj.

Ministrstvu za finance pa so, kot pravijo, poslali predlog možnih sistemskih ukrepov za pomoč posojilojemalcem, kot so poroštva za moratorije na odplačevanje posojil in za zagotavljanje likvidnosti, podobno kot je veljalo v času epidemije covida-19, a v odvisnosti od drugih ukrepov, ki jih bo po naravni nesreči sprejela vlada.

Trenutno sicer še poteka zbiranje informacij o višini škode in številu pravnih in fizičnih oseb, ki bodo potrebovali pomoč. »Šele ko bo moč oceniti škodo (po najprej osnovnem očiščenju razdejanja), bo mogoče v sodelovanju z vsemi opredeliti morebitno potrebo po sistemskih ukrepih in kateri bi bili najbolj potrebni oziroma učinkoviti,« pravijo v bančnem združenju. Ob tem zagotavljajo, da banke ne čakajo na sistemske ukrepe, ampak tudi same oblikujejo lastne sheme za hitro zagotavljanje likvidnosti in po potrebi moratorije na odplačevanje posojil.

Ob nekaterih kritikah iz javnosti glede plačevanja provizij za nakazila humanitarnim organizacijam na združenju pravijo, da so že pred poplavami banke omogočale humanitarna nakazila brez plačil provizij za tiste organizacije, objavljene na njihovih spletnih straneh, v teh dneh pa na sezname za oprostitev plačila provizij uvrščajo še dodatne organizacije.

Si pa v bankah prizadevajo tudi, da bi v čim krajšem možnem času spet zagotovili polno delovanje zaprtih poslovalnic in tistih, ki zaradi posledic vremenske katastrofe delujejo v omejenem obsegu. Podatki o trenutno še vedno zaprtih poslovalnicah so zbrani na spletnem naslovu sta.si/qJTdyl