V sporočilih se pošiljatelji izdajajo kot banka ali druga zunanja institucija in prejemnike sporočil vodijo na lažno spletno stran ter od njih zahtevajo obvezno potrditev ali vnos osebnih in kartičnih podatkov. Primeri so pretveze, da je kreditna kartica blokirana ali da gre za izboljšanje varnostnih ukrepov ali pošiljke ni bilo mogoče dostaviti. Tako pridobljene podatke goljufi nato zlorabijo za izvajanje nepooblaščenih plačil v breme bančnega računa ali plačilne kartice žrtve.

Javnost oziroma stranke bank in hranilnic v združenju pozivajo, da naj ob prejemu tovrstnih sporočil ne klikajo na povezavo v sporočilu, ki jo prejmejo prek elektronske pošte ali mobilnega telefona, in v povezavo ne vnašajo podatkov. »Tako sporočilo, ki je uvod v prevaro, je treba takoj izbrisati. Če dvomite v prejeto pošto ali ste v lažno spletno banko morebiti že vnesli svoje identifikacijske podatke, se nemudoma obrnite na kontaktni center banke ali svojega osebnega bančnika ter kartico blokirajte,« so poudarili.

Banke ali hranilnice od svojih strank ne bodo nikoli zahtevale, da vnašajo svoje osebne podatke ali podatke o karticah v spletne povezave, poslane prek elektronskih sporočil ali sporočil SMS. »To je lahko prvi znak, da gre za prevaro,« so poudarili.

Povečano število zlorab plačilnih kartic

Tudi policija v zadnjem obdobju zaznava povečano število zlorab plačilnih kartic komitentov slovenskih bank. Letos so do zdaj zabeležili več kot 380 prijav tovrstnih zlorab s skupno škodo okoli 960.000 evrov, velika večina zlorab pa se nanaša na pridobivanje podatkov kartic na spletu na zgoraj opisani način, so sporočili iz Generalne policijske uprave.

Zato občane, ki so prejeli ali še bodo prejeli tovrstna sporočila, na policiji opozarjajo, da naj bodo pozorni. Tudi oni opozarjajo, da banke nikoli ne pošiljajo tovrstnih sporočil z povezavami, zato naj prejemniki ne klikajo nanje in ne vnašajo nobenih podatkov. Sporočilo naj ignorirajo, pošiljatelja oziroma telefonsko številko pa blokirajo. Ob morebitni zlorabi pa naj nemudoma obvestijo svojo banko in oškodovanje prijavijo policiji.

Porast investicijskih prevar

Banke v zadnjem času zaznavajo tudi porast investicijskih prevar. Te potekajo na način, da goljufi žrtve pokličejo po telefonu in pod pretvezo, da gre za izplačila višjih vsot dobičkov iz trgovanja s kriptovalutami v preteklosti ali pa želijo izplačati zneske iz naslova pomoči pri povrnitvi sredstev iz preteklih prevar s kriptovalutami.

»Ko pridobijo zaupanje, žrtev prepričajo v odobritev oddaljenega dostopa (v večini primerov prek programa Anydesk) do naprav in digitalnih kanalov ali pa jo prepričajo, da po navodilih goljufov potrdi nakazilo kartične transakcije v kripto menjalnice (v večini v Binance),« so pojasnili. V zadnjem času so bili žrtev tovrstnih prevar pogosto starejša populacija pred upokojitvijo in pa upokojenci.

»Ne nasedajte pravljicam o ogromnih zaslužkih in ponudbah, ki so časovno omejene. Posvetujte se s preverjenimi strokovnjaki, neznancem pa ne omogočajte oddaljenega dostopa do vaših naprav ter jim ne razkrivajte občutljivih podatkov in gesel prek telefona oziroma spleta. Taka zahteva je zagotovo znak, da gre za prevaro,« so opozorili v združenju. Vsem žrtvam investicijske prevare svetujejo, naj zadevo nemudoma prijavijo na policijo in SI-CERT, pri banki oziroma hranilnici pa preverijo možnost za preklic in vračilo nakazil.

Na spletne goljufe opozarja tudi policija

Da stisko ob poplavah in pripravljenost pomagati prizadetim izkoriščajo tudi spletni goljufi, ki so inovativni in jih je pogosto težko prepoznati, opozarjajo tudi policisti. Prebivalce pozivajo, naj bodo previdni pri donacijah in spletnih nakupih, v primeru zlorabe pa naj zadevo čim prej prijavijo.

Kot so danes sporočili iz Generalne policijske uprave, lahko goljufi trenutne razmere med drugim izkoristijo tako, da ponujajo artikle, ki so potrebni ob sanaciji posledic poplav (na primer škornje, rokavice, orodje, stroje), a jih po opravljenem plačilu ne dostavijo. Druga možna oblika goljufije je, da se goljufi izdajajo za kupca blaga na spletu. S pojasnilom, da blaga zaradi oteženega dostopa zaradi poplav ne morejo prevzeti, prodajalca prepričajo, da v lažen spletni obrazec vpiše vse podatke svoje plačilne kartice, na katero naj bi v nadaljevanju nakazal sredstva. Tako posredovani podatki plačilnih kartic so nato lahko zlorabljeni.

»Zato prodajalce opozarjamo, naj ob prodaji ne posredujejo svojih podatkov o bančnih karticah. Kupcu naj sporočijo le številko bančnega računa, kamor se nakaže kupnina,« so izpostavili policisti. Opozorili so tudi na morebitne lažne profile na družbenih omrežjih, ki ljudi pozivajo k darovanju denarja. Pri tem lahko spletni goljufi po navedbah policije uporabijo tako profile lažnih fizičnih oseb kot drugih organizacij, ki dejansko obstajajo.

»Občanom svetujemo, da se za kakršnekoli finančne donacije obrnejo na uradne institucije in organe, pri čemer lahko predhodno sami na spletu preverijo resničnost in obstoj bančnih računov,« so zapisali. Obenem odsvetujejo kakršnakoli nakazila ali predajo denarja neznanim fizičnim osebam, nakazila na neznane tuje bančne račune, nakazila sredstev v virtualnih valutah ter druga mednarodna plačila, kot so denimo prek storitev Western Union in Money Gram.

Kot so poudarili, policija tovrstna ravnanja preiskuje kot kaznivo dejanje goljufije, pri čemer je nujno, da oškodovanec zadevo prijavi. »Zato občanom svetujemo, da ob morebitnem finančnem oškodovanju zberejo vso razpoložljivo dokumentacijo (na primer elektronsko pošto, podatke o transakcijah, morebitne mobilne številke, naslove elektronske pošte, številke IP) ter zadevo čim prej prijavijo na najbližjo policijsko enoto in o tem obvestijo svojo banko,« so dodali.

Neznanci skušajo oškodovati tudi prizadete na območju Kamnika, Medvod in Domžal

Zadnje poplave so v ljubljanski policijski upravi (PU) največ škode povzročile na območju Kamnika, Medvod in Domžal, nekoliko manj pa na območjih Ljubljane, Zasavja in Kočevja. Po poplavah na prizadetih območjih skrbijo predvsem za varnost premoženja občanov. Zaznali so namreč več oseb, ki so jih nameravale dodatno oškodovati, so navedli na PU.

Vse razpoložljive kadre so v prvih dneh usmerili v reševanje ljudi. Na območju Medvod je bilo več primerov, ko je voda dobesedno odnašala ljudi, policisti pa so jih reševali skupaj z drugimi interventnimi službami.

V času po poplavah je njihovo delo medtem povezano predvsem z varnostjo ljudi in premoženja. Tako je šlo na območje Medvod, Kamnika in Domžal več policistov, ki nadzirajo promet in izvajajo ukrepe za varnost premoženja občanov. Na omenjenih območjih so zaznali več oseb, ki so nameravale izkoristiti priložnost in ljudi, prizadete v poplavah, dodatno oškodovati.

Poleg tega so zaznali, da se pojavljajo klici na stacionarne telefone z različnimi izgovori, s katerimi potencialni storilci preverjajo, ali je objekt zapuščen ali ne. Vsi, ki opazijo sumljive ljudi, ki se zadržujejo v teh krajih, naj o tem takoj obvestijo policijo na številko 113 ali pa policiste na terenu. Niso pa zaznali, da bi bilo kaznivih dejanj več kot prej.

Na teren so znova lahko pripeljali konje. Med poplavami so tudi sami spoznali, kako pomembno je hitro ukrepanje. Le na tak način so lahko konje zaščitili pred naraslo Savo. Ob tem pozivajo k solidarnosti do živali, saj jih je v teh dneh veliko ostalo zapuščenih, ujetih in izgubljenih. »Pomagajte tudi njim in o tem obveščajte pristojne službe, ki lahko poskrbijo zanje,« so zapisali.

Znova so opozorili, da je veliko cest predvsem na območju Kamnika še vedno težko prevoznih ali nedostopnih. Predvsem to velja za ceste v smeri Velike planine in Kamniške Bistrice, kamor še vedno skuša priti veliko turistov, ki ne upoštevajo cestne signalizacije. Več lokalnih cest je zaprtih in neprevoznih. V Medvodah je most čez Soro pri Seškovi cesti še vedno zaprt, prav tako tudi podvoz Medvode-Goričane.

Za zagotavljane varnosti so aktivirali več rezervnih policistov. Glede na to lahko še naprej nemoteno opravljajo interventne in druge naloge za zagotavljanje varnosti tudi tam, kjer ni bilo poplav.