»Slovenija ne vidi razlogov za ohranjanje nadzora na meji,« je na nedavnem srečanju z avstrijskim ministrskim kolegom Alexandrom Schallenbergom poudarila zunanja ministrica Tanja Fajon. Svoje argumente je podkrepila z aprilsko sodbo sodišča EU, ki je ugotovilo, da je avstrijski mejni nadzor nezakonit. Avstrijski zunanji minister je ostal neomajen: trdil je, da v luči vojne v Ukrajini in ob »120-odstotnem povečanju nezakonitih prehodov meje v zadnjih mesecih« ni alternative temu ukrepu. Fajonova pa tedaj še ni vedela: avstrijsko notranje ministrstvo je pet dni pred Schallenbergovim obiskom izgubilo v pritožbenem postopku na štajerskem deželnem upravnem sodišču. Sodišče je razsodilo, da je nadzor na avstrijski meji s Slovenijo nezakonit, ker državljanom EU krši temeljno pravico do prostega gibanja. Sodbo graškega sodišča je razkril avstrijski časnik Die Presse, o njej je v Sloveniji prvi poročal Večer.
Pritožbeni postopek je sprožil slovenski državljan N. W., ki je avgusta in novembra 2019 prečkal mednarodni mejni prehod Šentilj-Spielfeld. Ob vstopu v Avstrijo je avstrijski policist od njega vsakokrat terjal osebni dokument. »Policista je vprašal, ali gre za ugotavljanje identitete ali za mejni nadzor. Policist mu je odgovoril, da mora potni list pokazati zaradi nadzora meje. Ker je to zavrnil, je Slovencu okrajno sodišče v Lipnici izreklo kazen v višini 36 evrov,« je dogajanje na mejnem prehodu opisal celovški tednik Novice.
Državljan N. W. se je nato pritožil na upravno sodišče dežele Štajerske. V pritožbi je navajal, da sta nadzor in globa v nasprotju s pravom EU, zlasti z zakonikom o schengenskih mejah.
Avstrija je v času migrantske krize septembra 2015 ponovno uvedla nadzor na meji z Madžarsko in Slovenijo. Ta nadzor je vedno znova podaljševala. Od 16. maja 2016 do 10. novembra 2017 se je opirala na priporočila Sveta Evropske unije, od 11. novembra 2017 pa je mejni nadzor ponovno uvedla na lastno pobudo; od takrat ga podaljšuje vsakih šest mesecev.
V pritožbenem postopku je deželno upravno sodišče vprašalo sodišče EU, ali je vsakokratno podaljševanje mejnega nadzora v skladu z evropskim pravom in pogodbami. Avstrija od 10. novembra 2017 ni dokazala obstoja nevarnosti, ki bi upravičevala mejni nadzor, je aprila letos razsodil senat sodišča EU. Zato ukrepa nadzora nad N. W. nista združljiva z zakonikom o schengenskih mejah. Sodišče EU je še zapisalo, da je pravica do prostega prehoda meje eden »glavnih dosežkov EU«, prav zato »mora biti ponovna uvedba nadzora na notranjih mejah izjemna in se lahko uporabi le kot skrajno sredstvo«. Deželno upravno sodišče Štajerske je zatem v celoti sledilo sodbi sodišča EU. »Odredba pritožniku za izročitev potnega lista v okviru mejne kontrole pod grožnjo kazenske sankcije je bila torej nezakonita in brez pravne podlage,« je zapisalo v sodbi. »Pritožniku je bila kot državljanu Unije z izvrševanjem oblasti kršena temeljna pravica do prostega gibanja.«
Sodba ne bo ustavila
mejnega nadzora
Štajersko sodišče je še poudarilo, »da mora pravo EU vedno imeti prednost pred nacionalnimi predpisi in zato nacionalne pravne določbe ne morejo ovirati prostega gibanja ljudi«. Avstrijsko ministrstvo za notranje zadeve mora plačati stroške sodnega postopka v višini 1659,60 evra.
Sodba pa ne bo odpravila nadzora na meji s Slovenijo. Časnik Die Presse je izpostavil, da se sodba nanaša le na nadzor, ki je potekal do 11. maja letos in pri katerem so se nezakonito sklicevali na nevarnost terorizma. Od 12. maja velja nov odlok notranjega ministra Gerharda Karnerja, ki šestmesečno nadaljevanje nadzora na mejah s Slovenijo in Madžarsko utemeljuje s povečanim tveganjem tihotapljenja orožja iz ukrajinske vojne. (Ne)zakonitost maja uvedenih mejnih kontrol bi bilo zato treba pravno izpodbijati z novo pritožbo, opozarja avstrijski časnik. Pri tem kaže opomniti, da Avstrija ne izvaja nadzora meje s Češko in Slovaško.
Konec maja so se notranji ministri držav članic poenotili v pogajalskem izhodišču, po katerem bi lahko članice v prihodnje uvedle nadzor notranjih meja, ki bi trajal do dve leti in pol. Država članica bi morala le predhodno obvestiti evropsko komisijo o razlogih uvedbe nadzora in podati priporočila. Režim izvajanja nadzora na notranjih mejah EU mora potrditi parlament EU.
