Agencija za raziskovalno dejavnost ARRS bo v prihodnjem obdobju okrepila sistem financiranja znanstvenih raziskav in se tesneje povezala z raziskovalnimi inštituti, je napovedal direktor agencije Mitja Lainščak. Večji je tudi obseg sredstev, ki ga agencija nameni za znanost: lanski proračun je znašal 271 milijonov evrov, letos bo na voljo 329 milijonov evrov, leta 2024 pa že več kot 400 milijonov, je napovedal direktor. Tolikšno rast znanstvenega proračuna je določila sprememba zakona o znanstvenoraziskovalni dejavnosti, ki je začela veljati lani. Končni cilj je državno financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti v višini najmanj enega odstotka BDP.
Razširjanje dejavnosti
Že v kratkem pa naj bi se agencija pomembno razširila. Vlada je minuli teden presenetila z napovedjo spremembe zakona o znanstvenoraziskovalni dejavnosti, s katero bo agenciji ARRS pripojila tehnološko agencijo Spirit, ki z okroglimi 55 milijoni evrov na leto skrbi za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije. Kot smo poročali, je bilo zakonsko gradivo za ustanovitev nove agencije ARIS objavljeno zgolj dan pred obravnavo na seji vlade, sprememba zakona pa naj bi potekala po nujnem postopku, torej hitro in brez javne razprave. Na novem ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije, ki ga zdaj vodi minister Igor Papič, nujni postopek utemeljujejo z dejstvom, da je bil nastanek novega ministrstva več mesecev politično blokiran. S sprejemom sprememb zakonodaje pa da se mudi zaradi čimprejšnje izvedbe (evropskega) načrta za okrevanje in odpornost oziroma evropske kohezijske politike, s čimer naj bi odvrnili »težko popravljive in škodljive posledice za delovanje države«. Kako je pretekla politična blokada reorganizacije ministrstva povezana z načrtovanjem prihodnosti, sicer ni povsem jasno.
Papič je namreč združevanje agencij napovedal že lani septembra v intervjuju za Dnevnik. »Zakon predvideva ustanovitev tehnološke agencije in sam zagovarjam tezo, da je to agencijo treba združiti z ARRS v eno agencijo,« je tedaj dejal Papič. »To ne pomeni, da bomo 'mešali' sredstva in programe. Še vedno bosta ločena inovativni del in znanstvenoraziskovalni del, ki ga imamo že zdaj. Inovativni del bo imel drug vir financiranja, imeli pa bi skupno upravljanje, skupno vodstvo in skupno znanje, kako se vodijo javni razpisi.« Napovedal je, da bodo priprave na združevanje agencij »začeli takoj«, torej še v okviru prejšnjega ministrstva; da se bo spreminjal zakon, pa je nakazal kot možno rešitev.
Iskanje menedžerjev
Kasneje o tem ni bilo več slišati, minuli četrtek pa je vlada že predstavila zakon. Zaradi izključenosti iz procesa priprave zakona in zato, ker ni bilo javne razprave, so pri ministru že protestirali rektorska konferenca, koordinacija znanstvenih inštitutov Kosris ter sindikata SVIZ in Visokošolski sindikat Slovenije. Predsednik visokošolskega sindikata Gorazd Kovačič pravi, da se je z zakonskim gradivom seznanil šele ob seji vlade. Med napovedanimi spremembami se mu zdi nenavadno, da se bo povečal vpliv predstavnikov gospodarstva v upravnem odboru javne agencije. »Še bolj nenavadno pa je, da po novem direktorju agencije, četudi ta skrbi za znanost, ne bo več treba imeti doktorata znanosti,« pravi. Na ministrstvu naj bi sicer ugotavljali, da se doktorji znanosti, ki imajo praviloma znanstveno kariero, nočejo prijavljati na razpis za direktorja ARRS. Zato naj bi po novem za vodenje agencije iskali menedžerje.
Da ima ARRS v zadnjem obdobju težave z vodilnimi kadri, drži. V obdobju Janševe vlade je agencija postala politični plen, po nizu menjav pa je direktorsko mesto prevzel Lainščak, ki ga je v rokohitrskem manevru – prek političnih zamenjav v upravnem odboru – ustoličil nekdanji vplivni državni sekretar, njegov prekmurski rojak Mitja Slavinec. Ta je položaje in finančna sredstva uredil še za nekaj drugih lojalnih znanstvenih kolegov.
Lainščak se danes do nove agencije ni hotel podrobneje opredeljevati, saj da je za to pristojno ministrstvo. Spomnil je zgolj na informacijo, da naj bi znanstveni del ostal bolj ali manj nespremenjen, inovacijski del, ki ga bo usmerjal inovacijski svet, pa bo nastal na novo.
