Potem ko je po izglasovanem posvetovalnem referendumu o povišanju obrambnih izdatkov predsednik vlade Robert Golob kot protiudarec napovedal, da bo predlagal posvetovalni referendum o članstvu v Natu, je to sprožilo ne le odzive o politični neodgovornosti in nepremišljenosti, temveč tudi kritike iz vrst ustavnopravne stroke.
Ustavni pravnik dr. Igor Kaučič je za Dnevnik izrazil pričakovanje, da Gibanje Svoboda napovedi ne bo uresničilo, saj bi bil razpis posvetovalnega referenduma o izstopu iz Nata ustavnopravno sporen, izid pa ne bi imel nikakršnih pravnih učinkov. »Glede tega vprašanja bi morali predhodno opraviti strokovno razpravo, saj je zadeva zelo kompleksna,« je pozval.
Pri tem je opozoril na 3. a člen ustave, ki smo ga v ustavo vključili zaradi slovenske pridružitve EU in Nato. Člen med drugim govori o tem, da je mednarodno pogodbo treba ratificirati v državnem zboru z dvotretjinsko večino vseh poslancev. Omogoča tudi predhodni referendum o tem vprašanju, ki je za državni zbor zavezujoč. Na takšnem referendumu smo odločali leta 2003, ko je vstop v Nato podprlo 66 odstotkov volilcev.
Dr. Kaučič je pojasnil, da izstop iz Nata v mednarodni pogodbi o Natu ni predviden niti ni posebej določen. V pravu velja, da če ni posebej urejen postopek izstopa, po analogiji velja enak postopek kot pri vstopu. Državni zbor bi se torej z večino glasov vseh poslancev lahko odločil kvečjemu, da razpiše referendum iz 3. a člena ustave (referendum o mednarodnih povezavah, kot ga ureja zakon o referendumu in o ljudski iniciativi), za kar pa bi moral najprej sprejeti predlog izstopa, ki bi bil osnova za morebitni referendum.
Če bi bil izstop na referendumu izglasovan, pa bi morali v skladu z mednarodno pogodbo o Natu pripraviti vse potrebno za izstop, kar še zdaleč ne bi bilo enostavno, pogodbo pa bi morali nazadnje podpisati vsi člani, podobno kot pri brexitu. Takšen scenarij je zelo malo verjeten.
Nasprotno pa bi bil posvetovalni referendum, ki državnega zbora ne zavezuje, pri vprašanju mednarodnih povezav v koliziji z ustavo. »Morebiten izstop iz Nata je vezan na 3. a člen ustave in ne na določbe zakona o referendumu in ljudski iniciativi, ki urejajo posvetovalni referendum,« je ocenil dr. Igor Kaučič. Če pa bi v Svobodi vseeno vztrajali s predlogom posvetovalnega referenduma, bi moral biti po njegovem mnenju, upoštevajoč pravne vidike, zavrnjen, na kar bi verjetno v postopku opozorila že zakonodajno-pravna služba državnega zbora.
Kontradiktornost dveh ločenih referendumov
Dr. Kaučič je opozoril tudi na kontradiktornost morebitne izvedbe dveh ločenih referendumov (o dvigu obrambnih izdatkov in članstvu v Natu), saj bi bilo o tem, kakšen naj bi bil obseg obrambnih izdatkov, smiselno spraševati kvečjemu tiste, ki članstvo podpirajo, sicer pa bi bilo to vprašanje brezpredmetno.
Že izglasovani referendum o dvigu obrambnih izdatkov, ki je po Kaučičevi oceni predvsem notranjepolitična zgodba, namreč ne bi imel nobene pravne teže, tudi če bi bili volilci večinsko proti. Ni pa rečeno, da ne bi imel zunanjepolitične teže, saj gre za poigravanje z mednarodnimi zavezami naše države, kar je z vidika naše verodostojnosti resna težava, je še ocenil.
Dvotretjinske podpore v parlamentu ni
Da smo zašli v neprijetno situacijo že z izglasovanjem referenduma o dvigu obrambnih izdatkov, se strinja tudi pravni strokovnjak dr. Miro Cerar, dekan ljubljanske pravne fakultete in nekdanji premier. Tudi če bi bili volilci proti povečanju obrambnih stroškov, glede na zaveze znotraj Nata po njegovem mnenju nimamo kaj dosti manevrskega prostora.
Glede napovedi posvetovalnega referenduma o članstvu v Natu pa upa, da bo Svoboda zato, da bi se izognila konfliktu s pravno stroko in ureditvijo nasploh, stopila korak nazaj, je opozoril za Dnevnik. Tudi dr. Cerar ocenjuje, da posvetovalni referendum o tem vprašanju glede na 3. a člen ustave ne bi bil dopusten, pač pa bi bilo o tem mogoče odločati kvečjemu na posebnem referendumu o mednarodnih povezavah, tako kot pri vstopu v Natu. Cerar sicer ne verjame, da bo do tega prišlo. Če pa bi slučajno na takšnem referendumu izglasovali izstop iz Nata, bi prišlo do zelo zahtevne situacije, saj bi referendum po eni strani pravno zavezoval državni zbor, po drugi pa za takšen korak najverjetneje ne bi obstajala potrebna dvotretjinska podpora poslancev: članstvu v severnoatlantskem zavezništvu namreč za zdaj nasprotuje le Levica.
Golobova napoved po njegovi oceni sodi v kontekst že večkrat videne zaletavosti, zato poziva k resnemu političnemu premisleku in zrelosti. »Skrajno neprimerno je, da to vprašanje postaja del predvolilne igre, saj gre za izjemno resne zadeve za našo državo, ki presega strankarske interese in ima lahko močne mednarodne ter tudi domače politične in druge posledice,« je še opozoril dr. Cerar.
