V sago z dolgotrajno oskrbo, ki velja za enega pomembnejših projektov aktualne vlade, a v praksi še ni ustrezno zaživela, se je vmešal predsednik vlade Robert Golob. S sklicem posveta, na katerega je povabil nekatere predstavnike izvajalcev, uporabnikov, ministrstev in druge deležnike, naj bi prispeval k »oblikovanju predlogov za poenostavitev in izboljšanje sistema«.
Že predhodno sklican posvet je skoraj sovpadel z vložitvijo interpelacije proti ministru za solidarno prihodnost Simonu Maljevcu, ki mu opozicija očita neučinkovito izvajanje sistema ter zavajanje upravičencev in javnosti z napačnimi izjavami.
»Spet bomo predvsem administratorji«
Toda ne le politika, tudi strokovna javnost, ki je vpletena v vzpostavljanje sistema in jo je premier gostil na posvetu, opozarja na pomanjkljivosti in številna odprta vprašanja – in to v času, ko bi ta morala biti že zdavnaj razrešena.
Prva težava je, kot je ponovno opozorila Tatjana Milavec, generalna sekretarka Skupnosti centrov za socialno delo, da še vedno ni vzpostavljen informacijski sistem, za kar je odgovorno ministrstvo. Toda pri tem je minister zaradi časovne zagate očitno spremenil navodila. Na ponedeljkovem sestanku so bili centri seznanjeni z možnostjo ročnega izdajanja odločb, ministrstvo pa je zagotovilo, da bodo za to dobili vse napotke.
Strokovno stališče centrov je, da je izdaja odločb brez informacijskega sistema pravno in strokovno nesprejemljiva, a če ne gre drugače, bodo pač naredili vse, kar je mogoče, da ljudje do odločb pridejo. Tatjana Milavec opozarja na tveganje za napake in daljše postopke, saj bodo morali »peš« pridobivati vse podatke iz različnih baz. »Rečeno je bilo, da bomo opravljali več socialnega dela, svetovanja, obiskov. In kje smo zdaj? Spet bomo predvsem administratorji,« obžaluje. Centri bi, če bi imeli podlago, od julija že lahko izdali odločbe za več sto upravičencev, za katere so v postopku že izvedli oceno.
Informacijsko podporo zaradi tekoče izmenjave podatkov sicer čim prej potrebujejo vsi vpleteni deležniki, vključno z izvajalci in Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki je plačnik storitev.
Vse se odvija prepočasi
»Naša glavna kritika je ves čas ta, da se vse odvija prepočasi. Če bi želeli, da bi se izvajalci res pravočasno pripravili, bi morali številne dileme do danes že razrešiti,« pa je opozoril Denis Sahernik, sekretar Skupnosti socialnih zavodov Slovenije.
Kot je opozoril, si pri dolgotrajni oskrbi v instituciji preprosto ne moremo privoščiti postopnega uvajanja, kot mu bomo priča pri oskrbi na domu (ki formalno velja od 1. julija, v praksi pa storitev še ni). »S 1. decembrom morajo biti stanovalci v domovih prevedeni v nov sistem. Če do takrat ne bodo prevedeni, bodo plačevali bistveno več, kot plačujejo danes, in to ne po lastni krivdi. Ne vem, ali se javnost tega zaveda, toda s 1. decembrom se prenehajo sofinancirati dodatni stroški dela iz naslova plačne reforme iz proračuna, kar pomeni, da se bodo cene v domovih dvignile za najmanj 15 do 20 odstotkov. Zato moramo preprečiti, da bi to breme padlo na stanovalce.« Z vstopom v nov sistem bodo namreč plačevali le stroške nastanitve in prehrane (za standardno nastanitev največ 781 evrov), ne pa tudi za oskrbo.
»Skrbi nas, ali bodo centri za socialno delo sposobni pravočasno izdati več kot 20.000 odločb za prevedbo. Verjamem, da se to še lahko naredi, toda potrebujemo konkretna navodila.« Pri tem ga posebej skrbi, kako bodo pravočasno prevedeni stanovalci, ki soglasja za prevedbo niso sposobni dati sami. Če bi za vsakega posebej svojci urejali skrbništvo, bi bili postopki na sodiščih dolgotrajni. Sistemsko rešitev bodo morali na ministrstvu šele najti. Jasno ni niti, kaj bo z vlogami vseh tistih, ki so že dolgo v čakalni vrsti za sprejem v dom, po novem pa bodo morali prej podati vlogo in dobiti odločbo o upravičenosti do dolgotrajne oskrbe, sicer bodo, če sploh, sprejeti po obstoječem sistemu.
»Nujno potrebna je ureditev kadrovskih razmer. Če ne bo ustreznih kadrovskih rešitev, tudi storitev žal ne bo mogoče izvajati,« je jasen Sahernik. Obseg izvajanja dolgotrajne oskrbe je odvisen od razpoložljivega kadra, kjer pa je, kot opozarjajo izvajalci, stanje zelo slabo. Posluha vlade za interventne dvige plač, za kar bi glede na predloge sredstva lahko črpali tudi iz novega prispevka, pa za zdaj ni.
