Območje južno od Dragonje sodi med eno od območij na državni meji med Slovenijo in Hrvaško, ki so vpisana v kataster obeh držav. Tudi zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o ustanovitvi občin ter ustanovitvi njihovih območij v 2. členu dodaja novi 6.a člen tega zakona. V njem piše: "Določbe tega zakona, ki se nanašajo na območja zaselkov Bužini, Škodelin in Škrile, se ne uporabljajo do določitve meje med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško", je zapisal generalni direktor slovenske policije.
Po Anželjevih besedah je dejstvo, da slovenska policija ne izvaja jurisdikcije na območju naselja Sečovlje na levem bregu reke Dragonje. Takšno stanje je bilo že pred osamosvojitvijo Slovenije in se nadaljuje še danes. Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije v 2. točki določa, da je državna meja med Slovenijo in Hrvaško tista meja, ki je obstajala v okviru bivše SFRJ. Deklaracija o neodvisnosti še govori, da bo Slovenija pri vzpostavljanju samostojnosti in neodvisnosti upoštevala tudi nedotakljivost obstoječih zunanjih in notranjih meja. V ta kontekst sodijo tudi ugotovitve Badinterjeve arbitražne komisije in konference o Jugoslaviji, ki opozarjajo na nujnost spoštovanja mednarodnopravnih načel pri določanju meje, poudarja Anželj.Po Anželjevih besedah je posebej pomembno stališče Badinterjeve arbitražne komisije, ki je v svojem mnenju št. 3 mirovni konferenci o Jugoslaviji zapisala, da so medrepubliške meje v bivši SFRJ postale meddržavne meje v skladu z mednarodnopravnima načeloma "uti possidetis iuris" in "spoštovanja ozemeljskega statusa quo".
Zaradi navedenih dejstev slovenska policija na levem bregu reke Dragonje ni nikoli izvajala svojih pooblastil ali ukrepala, saj je bila dolžna upoštevati dejansko stanje na dan osamosvojitve Slovenije. Takšno stališče je že večkrat obravnavala tako vlada kot državni zbor, pojasnjeno pa je bilo tudi v vrsti odgovorov na poslanska vprašanja, poudarja generalni direktor. Kot je nadaljeval, policisti z mejnega prehoda Sečovlje dogodka zaradi oddaljenosti mejnega prehoda in konfiguracije terena niso videli.Po Anželjevih besedah je Joško Joras v sredo popoldne poklical na mejni prehod Sečovlje in povedal, da hrvaški policisti poslancema SLS Podobniku in Božiču ter ostalim članom SLS ne pustijo čez most do svojih avtomobilov. Ob vrnitvi k parkiranim avtomobilom jih je legitimirala hrvaška policija. Po podatkih hrvaških policistov nekateri med njimi niso hoteli pokazati dokumentov, zaradi česar in zaradi izogibanja mejni kontroli so jih odpeljali na policijsko postajo Buje.
Po sprejetju Jorasovega obvestila je slovenska policija vzpostavila stik s hrvaško policijo na mejnem prehodu Plovanija, nato pa je imela vrsto stikov z vodstvom mejne policije na notranjem ministrstvu in istrsko policijsko upravo. Hrvaška policija je med pogovori potrdila prijetje dvanajstih slovenskih državljanov zaradi izogibanja mejni kontroli in odklonitve postopka identifikacije ter slovensko stran tudi obveščala o njihovih postopkih, navaja Anželj.Istrska PU je nato zvečer ob 20.36 slovensko policijo obvestila o zaključenem policijskem postopku. Slovenske državljane so ob tem seznanili, da lahko zapustijo prostore policijske postaje oziroma da jih odpeljejo do mejnega prehoda, vendar ti niso želeli zapustiti prostorov policijske postaje. Ob 22.05 so zapustili postajo Buje, hrvaška policija pa jih je pripeljala do mejnega prehoda Sečovlje. Na piranski policijski postaji so zatem opravili pogovor s Podobnikom in ostalimi, ki so bili udeleženi v dogodku. Večina jih je vložila kazenske ovadbe zoper neznane hrvaške policiste zaradi kaznivega dejanja odvzema prostosti in grdega ravnanja. O tem je bil nekaj čez polnoč obveščen dežurni državni tožilec v Kopru, ki je odredil zbiranje vseh obvestil in da se kazenska ovadba pošlje po redni poti.
Slovenska policija je danes sprejete kazenske ovadbe odstopila pristojnemu državnemu tožilcu, na podlagi določil zakona o kazenskem postopku pa nadaljuje policijsko preiskavo, je še pojasnil Anželj.
