"Naša voda se je zelo zelo poslabšala. Alarmanten je podatek, da beležimo kar 400 odstotkov več neskladnih analiz kot v preteklosti!" opozarja Jecelj. Glavni razlogi za poslabšanje so obsežni gradbeni posegi (bogatih in vplivnih) naložbenikov na tukajšnjem vodovarstvenem območju, ki se očitno požvižgajo na potrebno zaščito podtalnice.

Katere nečistoče so odkrile analize pitne vode?

Kemičnega onesnaženja ni, prisotne so kloroforne bakterije, pojavile pa so se tudi bakterije, ki so znak fekalnega onesnaženja. To ni več nedolžna stvar.

Ali je mariborska voda še zmeraj po vašem okusu? (tajnica Jeclju prinese kozarec vode, op.p.)

Ni tako dobra, kot je bila nekoč, to moram priznati. Iz našega vodnjaka na Vrbanskem platoju smo črpali eno najboljših pitnih vod ne samo v Sloveniji, temveč tudi v širšem okolju. Vrbanski plato je v bistvu stara struga Drave, ki je zapustila staro korito in jo znamo izkoriščati kot edinstveno naravno čistilno napravo, ki dodatno izboljšuje kakovost vode. Naš način bogatenja podtalnice z vodo iz Drave na dunajski univerzi predstavljajo kot šolski primer učinkovite izrabe vodnih virov.

Očitno ta sistem ni več dovolj učinkovit, saj se utegne zgoditi, da bodo Mariborčani po skoraj šestih letih spet morali piti klorirano vodovodno vodo. Zakaj?

Lani so se začeli gradbeni posegi na vodovarstvenih območjih. Na Vrbanskem platoju lahko zdaj vidite "zanimiv" prizor; nedaleč od table, ki označuje vodovarstveno območje, je veliko gradbišče (nove škofijske gimnazije, op. p.).

Kako so ta gradbišča onesnažila podtalnico?

Naravna sestava tal prepreči dostop bakterije in nečistoče v podtalje. Če pa odpremo zaščitni zemeljski sloj, pridemo v skoraj neposreden stik s podtalnico. Te zaščitne površine na gradbiščih ni več.

Bi bilo mogoče ta gradbena dela izvajati kako drugače?

Seveda!

Kdo je odgovoren, da se niso?

Izvajalci del.

Ali niso prisiljeni ravnati bolj skrbno?

Mi postavljamo pogoje, da se pred gradbenimi posegi zaščiti podtalnica. A teh pogojev niso upoštevali. Gradili so in rezultat je tukaj.

A ni sankcij?

So, a težava je v tem, ko investitorji in izvajalci ne ravnajo z zavestjo, da delajo na vodovarstvenem območju in da ima vsaka neprevidnost hude in dolgoročne posledice.

Kakšno je tveganje, da to gradbišče dolgotrajno onesnaži mariborsko pitno vodo?

To je težko oceniti, saj absolutne zaščite ni. Na gradbišču pri nadškofijski gimnaziji bi v določenih okoliščinah zadoščalo tudi izlitje 20 litrov nafte, da bi onesnažili naše vodnjake.

Ministru Podobniku sporočate, da je podtalnico prizadelo tudi gradbišče nove mariborske tržnice ob Dravi, ki jo gradi Konstruktor. S čim?

Ko so začeli graditi podzemne garaže, so izčrpali milijon kubičnih metrov podtalnice. Si lahko predstavljate, koliko je to? To sta približno dva kilometra Drave, vsa njena voda od Starega mostu do Koblerjevega zaliva! Raven podtalnice se je zato znižala za dva metra, za približno četrtino. Nastala je depresija, ki je na Vrbanski plato začela srkati podtalnico z nezaščitenih območij. In je povzročila onesnaženje.

Kdo bi moral preprečiti to izčrpavanje?

Nesporno ministrstvo za okolje in prostor. Že pred gradnjo.

Sporna je tudi izgradnja nakupovalnega centra Lidl ob Gosposvetski cesti. Naložbenik po vaši oceni ni zadostno zaščitil podtalnice.

Večkrat smo odrekli soglasje za to gradnjo, ker se je zgodila na vodovarstvenem območju in se tukaj ne bi smelo graditi. A je Agencija za okolje trdila, da v tem postopku ni treba pridobiti vodnega soglasja, kar je popoln nonsens. Lidl brez obratovalnega dovoljenja obratuje že od lanskega novembra! Moral bi z ustrezno prepreko onemogočiti stekanje onesnažene vode z območja nakupovalnega centra v podtalnico, ki napaja vodnjake na črpališče. Mora narediti ustrezno prepreko. A te prepreke ni. Agencija za okolje je 14. maja spisala izjavo, da je investitor zgradil vse predpisane zaščite naše vode. Ministra sem zato povabil, naj si pride ogledat to aktivno in pasivno zaščito pitne vode, ki je ukazana z gradbenim dovoljenjem investitorju in ki so jo videli njegovi sodelavci iz agencije. Ne bo je videl, ker je ni.

Nadškofija Maribor se kar dvakrat pojavlja kot potencialni onesnaževalec pitne vode: podtalnici naj bi škodoval tudi Pustolovski park pri Betnavskem gradu, ker tam obiskovalci divje parkirajo na najožjem vodovarstvenem območju in tudi stranišča niso bila ustrezno urejena. Vas je razočaral odnos nadškofije do pitne vode Mariborčanov?

Da. Pričakoval bi, da bodo bolj upoštevali naša navodila.