Arhitekt Miran Gajšek, načelnik mestnega oddelka za urejanje prostora, je napovedal, da bi lahko, če bodo dokumenti usklajeni z vsemi pristojnimi resorji, nove prostorske akte sprejeli do konca leta.
Arhitekt Tomaž Souvan z mestnega oddelka za urejanje prostora poudarja, da je plan razmeroma "zelen". Osrednji namen je ohraniti čim več zelenih površin, jih na novo urediti, jih osmisliti ter jim dati uporabnost, je dodal.
Izziv: kako uresničiti načrte
Glavno vprašanje in izziv za naprej je, kako to, kar je načrtovano, tudi dejansko uresničiti, je še dejal Souvan. Mestni urbanisti opažajo, da je v okviru javne obravnave gradiv največ vprašanj povezanih s prekvalifikacijo zelenih površin - ne le kmetijskih, temveč tudi parkovnih - v drugo bolj dobičkonosno rabo.
Mojca Šašek Divjak z Urbanističnega inštituta RS je dejala, da je kakovost naravne krajine in zelenih površin vrednota tudi v evropskem merilu. MOL ima sorazmerno veliko ohranjenih naravnih, predvsem gozdnih površin. Predlaga se tudi nekaj novih krajinskih parkov, denimo Ljubljansko barje, Šmarna gora, Rašica-Debeno. Sicer pa je glavni poudarek dan javnemu potniškemu prometu ter kolesarstvu in peš prometu.
Načrtujejo centralni mestni park
V načrtu so dali pozornost tudi parkom - načrtuje se centralni mestni park - površinam ob Savi in Ljubljanici, prostorom za vrtičke ter površinam za oddih, rekreacijo in šport. Urbanisti tako želijo prebivalcem Ljubljane omogočiti, da bi imeli parke oziroma zelene površine čim bližje njihovim stanovanjem. Dokumenti predvidevajo tudi obvezen delež zelenih površin, načrtuje se ohranjanje in saditev dreves.
Udeleženci današnje predstavitve so urbanistom zastavili tudi nekaj vprašanj. Ta so se nanašala na usodo krakovskih vrtov, vrtičkov na območju Črnuč, ki glede na vodovarstveno območje naj ne bi bilo več namenjeno takšni dejavnosti, kot tudi statusu gozdov s posebnim namenom ter predvideni širitvi živalskega vrta.
