Sestanek prvakov strank z Janšo ni prinesel nove strategije do Hrvaške

Borut Pahor (SD) verjame, da se je slovenska vlada Janeza Janše (SDS) primerno odzvala na zadnje incidente na obmejnem območju s Hrvaško. 

Neenotni o obisku Erjavca pri Jorasu

Premier Janša je predsednikom strank razložil, da je dvomesečna zamuda pri delu mešanih komisij, o ustanovitvi katerih sta se na blejskem srečanju poleti lani dogovorila s hrvaškim predsednikom vlade Ivom Sanaderjem, posledica sestavljanja vlade na Hrvaškem in uveljavitve ERC v začetku leta. "Delo komisij se je nadaljevalo šele po tistem, ko je hrvaški sabor preklical veljavnost cone za članice EU," je dejal Janša. Po njegovih besedah so se s predsedniki strank strinjali, da je delo komisije, ki določa sporne mejne točke, lahko koristno v vsakem primeru, saj bo omogočilo operacionalizacijo brionske izjave o spoštovanju stanja na dan 25. junija 1991 in izogibanju incidentov na mejnem območju.

Nedavni obisk obrambnega ministra Karla Erjavca pri Jošku Jorasu je Janša označil za ne ravno najboljšo potezo. Podobno je menila tudi Kresalova. Tovrstne obiske predstavnikov vlade ali parlamentarnih strank na spornih območjih je ocenila kot neprimerne, saj dvigujejo prah in ne prispevajo k hitremu in uspešnemu dogovoru o meji. Nasprotno je bil z obiskom in s tako izraženo podporo njihovemu članu zadovoljen prvak SLS Bojan Šrot. Erjavec se je sicer po srečanju v državnem zboru izognil novinarskim mikrofonom.

Čeprav stranke niso dosegle konkretnega dogovora o tem, da odnosov s Hrvaško ne bodo uporabljali za nabiranje predvolilnih točk, Janša vendarle ocenjuje, da pri ključnih parlamentarnih dejavnikih takšnega izkoriščanja v predvolilnem času ne bo.

Za Boruta Pahorja je bilo srečanje pozitivno. Glede reševanja odprtih vprašanj s Hrvaško je zmeren optimist. Optimist zato, ker "smo krenili v pravo smer", zmeren pa, ker hrvaška stran nadaljuje enostranska dejanja kljub opozorilom EU. "Povedal sem, da ob teh dejanjih ne bom tiho," je dejal Pahor. Po njegovem mnenju je treba v evropskem parlamentu in drugih institucijah še naprej opozarjati, da hrvaška vlada spodbuja ali še naprej tolerira enostranske poteze: "To je treba narediti na vseh ravneh, da okrepimo naš pogajalski proces." Pahorja pa skrbi predvsem, kako se bo Slovenija odzvala in zaščitila nacionalne interese, če se bodo hrvaška enostranska dejanja nadaljevala.

Zamujena priložnost

Predsednik NSi Andrej Bajuk je s srečanja odhajal zadovoljen. Vsi prvaki so namreč bili enotni, da so zadnji incidenti na meji s Hrvaško nesprejemljivi. Po njegovi oceni je torej slovenska politika po včerajšnjem sestanku nekoliko bolj enotna. "Upam, da se Hrvaška zaveda, kaj pomeni država, ki ne spoštuje pravice do zasebne lastnine ali pa dovoli, da se jo krši," je glede nedavnega incidenta pri prodaji zemlje na spornem območju čez občino Buje dejal Bajuk.

Predsednik SLS Bojan Šrot je sicer vztrajal, da mora državni zbor sprejeti neki dokument (deklaracijo ali resolucijo), s katerim bo zakonodajni organ opredelil izhodišča za morebitne pogajalce ali komisije. Šrot včeraj ni izključeval, da bi v prihodnjih mesecih tudi sam obiskal Joška Jorasa, čeprav je poudaril, da SLS ni stranka, ki bi delovala konfliktno. Ali se bo morebiti do Jorasa odpravil čez tako imenovano "evropsko pot" ali čez mejni prehod Plovanija, Šrot včeraj ni razkril. "Bomo videli," je kratko odgovoril na to vprašanje.

Predsednica LDS Katarina Kresal je sestanek opisala kot izgubljeno priložnost. Slovenska politika bi lahko glede odnosov s Hrvaško in mejnega vprašanja dorekla, da gre za skupni projekt, ki bo dolgotrajen, in da bomo morali začrtati skupno pot glede njegovega reševanja. To se ni zgodilo, čakati pa bo treba na kakšen četrti ali peti sestanek. "Če ne bomo enotni o temeljni usmeritvi, o tem, kam gremo, problema ne bomo nikoli rešili," je ocenila izkupiček srečanja.

Gregor Golobič (Zares) je opozoril, da obdobje nerešenih odnosov s Hrvaško ne bo kratko. Zato bi veljalo razmisliti predvsem o tem, kako ta čas preživeti s čim manj incidentov in pravilno reagirati na provokacije, ki jih hrvaška stran sproža iz različnih motivov. "Slovenija naj ohrani mirno kri. Na koncu bodo šteli argumenti."