Privatizacija šolstva: Jambrek o pritiskih na svet za visoko šolstvo

Dr. Peter Jambrek, nekdanji ustavni sodnik, je zadnje čase javno navzoč predvsem kot soustanovitelj dveh zasebnih fakultet. (Foto: Jaka Adamič)

Govorili bodo zlasti o razmerju med javnim in zasebnim visokim šolstvom oziroma o načinu njegove privatizacije, ki - po mnenju opozicije - ogroža kakovost vsega visokega šolstva.

Omenjena vprašanja so se v politični javnosti ponovno zaostrila po odstopu dr. Janka Prunka z mesta predsednika komisije sveta za visoko šolstvo (za družbene, poslovne vede in pravo), pred dnevi pa je odjeknilo še pismo, ki ga je predsedniku sveta dr. Tomažu Pisanskemu poslal dr. Peter Jambrek, nekdanji ustavni sodnik, ki je v zadnjem času javno navzoč predvsem kot soustanovitelj dveh zasebnih fakultet. V pismu je kolegom v svetu predlagal, naj v čim krajšem roku skličejo sejo sveta, na kateri bi se zoperstavili strankarskim in medijskim pritiskom na neodvisnost, nepristranskost in strokovnost sveta ter konkretnih postopkov, ki pred njim potekajo. (Eden od teh zadeva vlogo za ustanovitev zasebne Nove univerze, pod katero je podpisan pisec pisma.) Po naših informacijah dr. Pisanski seje sveta, s katero se mora po poslovniku strinjati tretjina članov, še ni sklical.

Temeljno vprašanje, ki naj bi ga na seji obravnavali, je status sveta za visoko šolstvo kot "samostojnega, neodvisnega, nepristranskega in strokovnega organa RS", ki je pristojen za svetovanje in odločanje o evalvaciji, akreditaciji tako visokošolskih zavodov kot študijskih programov in habilitacij. Po mnenju dr. Jambreka prihaja namreč do medijskih in političnih diskreditacij tako statusa kot delovanja sveta. Ti pritiski se po njegovem mnenju izvajajo "v obliki tiskovnih konferenc, javnih izjav funkcionarjev in forumov političnih strank, medijskih konstruktov, neresnic in žaljivih podtikanj". Delovanje sveta naj bi nekateri politizirali tudi z zahtevo, da bi moral o postopkih, ki so v pristojnosti sveta, odločati parlamentarni odbor za visoko šolstvo. Med politične pritiske šteje tudi "odprto pismo", ki ga je predsedniku senata za akreditacijo poslal kolegij rektorice UL. V njem naj bi se kolegij "državne univerze" opredeljeval do postopka o konkretni zadevi. Jambrek članom sveta še predlaga, naj se zavzamejo za čim prejšnjo uzakonitev neodvisnega pravnega statusa sveta za visoko šolstvo, ki bo v skladu z januarsko odločbo ustavnega sodišča. Ob tem poudarja, da ustavno sodišče v tej odločbi ni pritrdilo niti eni trditvi predlagateljev ustavne presoje domnevno spornih pristojnosti sveta ali njegovih pooblastil, ali da bi kakor koli ogrožal avtonomnost univerz ali samostojnih visokošolskih zavodov. V pismu še opozarja, da neodvisnost in nepristranskost sveta zagotavljajo natančna in stroga poslovniška določila, ki omogočajo izločitev prizadetega člana sveta ali njegovega delovnega telesa pri odločanju v konkretnih postopkih.

Enaka zagotovila, dodaja, so bila uveljavljena tudi v zadnji noveli zakona o visokem šolstvu iz leta 2006.