Večina poslancev in javnost ter, kot kaže, tudi predsednik vlade Janez Janša je sprva mislila, da gre za posvetovalni referendum, toda izkazalo se je, da Jelinčičevi poslanci predlagajo referendum o mednarodnih povezavah. Takšen referendum se po zakonu lahko razpiše o prenosu izvrševanja suverenih pravic na mednarodne organizacije ali o vstopu v obrambno zvezo. V tem primeru pa ne gre za prenos suverenosti slovenske države, referenduma o vstopu Hrvaške v EU torej ni mogoče razpisati, zato je Cukjati predlog SNS zavrnil.

Cukjati je hkrati razkril, da so Jelinčičevi poslanci vložili nov, drugačen predlog. Tokrat predlog za referendum o tem, ali naj Slovenija potrdi lani v Lizboni dogovorjeno novo pogodbo Evropske unije. Po Cukjatijevih besedah gre tudi pri tem predlogu za referendum o mednarodnih povezavah, vendar zakonodajnopravna služba še ni uspela preučiti njegove skladnosti z zakonom o referendumu in civilni iniciativi. Če bo s predlogom poslancev SNS vse v redu, ga bodo v petek na kolegiju predsednika državnega zbora uvrstili na dnevni red januarske seje, ki se začenja prihodnji ponedeljek. Vsekakor bo razprava o morebitnem razpisu takšnega referenduma pred obravnavo ratifikacije te lizbonske pogodbe, ki je bila sicer predvidena v torek, 29. januarja, ker takrat predsednika vlade Janez Janša ne bo na sestankih v tujini. Za sprejem odločitve državnega zbora o razpisu referenduma te vrste je potrebna absolutna večina. Se pravi, da mora za to glasovati vsaj 46 poslancev. V poslanskih skupinah so presenečeni nad to potezo, v SNS pa so se zavili v molk in bodo, kot pravijo, podrobnosti o predlogu referenduma razkrili šele v torek. Medtem pa je odbor za evropske zadeve z nekaterimi pomisleki včeraj to ratifikacijo lizbonske pogodbe podprl.

Precej manj se vladni koaliciji mudi z odločanjem o morebitnem razpisu posvetovalnega referenduma, na katerem bi državni zbor, kot predlagajo poslanci Zares, državljane vprašal, ali so za to, da se Slovenijo razdeli na 14 pokrajin na območjih, kot jih predlaga vlada v predlogu zakona o ustanovitvi pokrajin. Pobudo je poslanska skupina Zares predsedniku parlamenta poslala že pred desetimi dnevi. Predsednik Cukjati se sklicuje na mnenje pravne službe, da je na tako v bistvu dvojno vprašanje težko odgovoriti z da ali ne. Zato ga bodo v odboru za lokalno samoupravo poskušali ustrezno popraviti, o njem pa naj bi odločili šele na zasedanju parlamenta konec februarja. Za razpis je dovolj navadna večina navzočih poslancev.

Vodja poslancev Zares Matej Lahovnik je včeraj na kolegiju zato predlagal, da bi s te januarske seje državnega zbora umaknili predvideno prvo branje tega in še dveh drugih najbolj spornih zakonov o pokrajinah. Toda pri kolegih v vladnih strankah ni naletel na razumevanje. Večina je podobnega mnenja kot Marjan Drofenik iz ljudske stranke, da bi to bilo samo nepotrebno prelaganje sprejemanja pokrajinske zakonodaje, o kateri se razprava vleče že leto dni. Jože Tanko (SDS) k temu dodaja, da bi bil referendum morda celo nepotreben, če bi državni zbor na tej januarski seji na primer sklenil, da zakon ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Po mnenju Jožefa Horvata (NSi) bi s takim referendumom volilci v posameznih predvidenih pokrajina lahko škodili volilcem v drugih, zato mu vnaprej nasprotujejo.