Ministrstvo za delo: zaposleni starši so diskriminirani

Petina moških in četrtina žensk si zaradi družinskih obveznosti nikoli ne more vzeti prostega dne, ki bi ga pozneje nadomestili. 

Diskriminaciji so še posebno izpostavljene matere in bodoče matere, ki iščejo zaposlitev ali so že zaposlene, in tisti moški, ki uveljavljajo starševske pravice. Pri tem so posebno ranljivi starši predšolskih otrok. Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve opozarjajo, da delodajalci vse prepogosto razmišljajo po togi ekonomski logiki. Zato je treba okrepiti zavedanje, da so zadovoljni starši tudi dobri delavci. Odnos do starševstva na delovnem mestu po ugotovitvah ministrstva vpliva na to, da se mladi ne odločajo za otroke, saj jih je strah, da zaradi službenih obveznosti zanje ne bi imeli dovolj časa.

V Sloveniji smo med najbolj nezadovoljnimi v Evropi

Anketa o delovni sili, ki jo je izvedel Statistični urad RS (Surs), kaže, da petina delovno aktivnih Slovencev ne more zaradi družinskih obveznosti nikoli oditi z dela ali priti na delo vsaj uro prej oziroma pozneje. Še dodatnih 30 odstotkov si to lahko privošči le izjemoma. Dobra petina moških in slaba četrtina žensk si nikoli ne more vzeti prostega dne zaradi družinskih obveznosti, pa četudi bi manjkajoče delovne ure pozneje nadomestili z dodatnim delom.

Zadnja evropska raziskava o delovnih razmerah iz leta 2005, ki jo je opravila Evropska fundacija za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer (Eurofound), je pokazala, da je z usklajevanjem zasebnega življenja in dela nezadovoljen vsak peti Evropejec in le vsak četrti državljan novih članic Evropske unije (EU). Usklajevanje družinskega in poklicnega življenja je očitno najbolje urejeno v Avstriji in na Danskem, kjer je nezadovoljna le dobra desetina zaposlenih, najmanj pa v Grčiji; tam jih je nezadovoljnih več kot 40 odstotkov. V Sloveniji je glede tega vprašanja nezadovoljna več kot četrtina delovno aktivnega prebivalstva, kar nas uvršča v evropski vrh.

Evropska raziskava ugotavlja, da je zadovoljstvo z usklajevanjem delovnih in družinskih obveznosti povezano s številom delovnih ur. Visoko zadovoljstvo kažejo v državah, kjer delajo manj kot 30 ur na teden, medtem ko so izrazito nezadovoljni tisti, ki delajo več kot 45 ur na teden. Na nezadovoljstvo prav tako vpliva nestalnost delovnega časa, tako glede ur kakor glede dni. Precej manj zadovoljni so tudi tisti zaposleni, ki imajo otroke, pri čemer je zanimivo, da je nezadovoljnih kar 27 odstotkov očetov in le 18 odstotkov mater v EU.

Finančne spodbude za delodajalce

Na ministrstvu za delo pravijo, da so zaradi spodbujanja zaposlovanja bodočih mater v zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti vgradili določila o subvencioniranju delodajalcev za nadomestne zaposlitve za obdobje, ko je eden od staršev na dopustu za varstvo in nego otroka. Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih omogoča enakopravno razdelitev dopusta za nego in varstvo otroka med obema partnerjema, prav tako pa lahko uveljavljajo finančne spodbude tisti delodajalci, ki zaposlujejo mlade. Spodbude veljajo tudi za delavce, ki nadomestijo starše na porodniškem dopustu.

Z lanskimi novostmi zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih se pravica do krajšega delovnega časa zaradi starševstva širi tudi na starše, ki niso v odvisnem delovnem razmerju (samozaposleni, kmetje…), in na enega od staršev, ki neguje in varuje dva do šest let stara otroka. Pravico do plačila prispevkov za socialno varnost je mogoče uveljavljati pri štirih ali več otrocih, in sicer do desetega leta starosti najmlajšega otroka. Razširjena je pravica do delnega plačila za izgubljeni dohodek na enega od staršev, ki neguje in varuje dva ali več otrok z zmerno oziroma težjo motnjo v duševnem razvoju ali zmerno oziroma težjo gibalno oviranostjo, obenem pa se je zvišal dodatek za veliko družino, pojasnjujejo na ministrstvu za delo.

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR) določa:

- da mora delodajalec delavcem omogočiti usklajevanje družinskih in poklicnih obveznosti;

- pravne podlage za izbiro vseh mogočih fleksibilnih oblik zaposlovanja kot tudi za fleksibilno razporeditev delovnega časa;

- posebno varstvo delavcev zaradi nosečnosti in starševstva (odsotnost zaradi starševskega dopusta);

- prepoved oziroma omejitev opravljanja nadurnega in nočnega dela, prerazporeditve in neenakomerne razporeditve delovnega časa;

- zakonsko določene dodatne dneve letnega dopusta za delavca s telesno ali duševno prizadetim otrokom in za vsakega otroka pod 15 leti starosti;

- možnost, da delavec izkoristi en dan letnega dopusta, ki ga sam določi;

- dodatne plačane odsotnosti z dela v primeru poroke, smrti ožjih družinskih članov, staršev, hujše nesreče.

Spremembe ZDR po novem:

- urejajo pravico delavcev s šoloobveznimi otroki, da izkoristijo vsaj en teden letnega dopusta v času šolskih počitnic;

- razširjajo in jasneje določajo posebno varstvo pred odpovedjo za delavce s starševskimi obveznostmi;

- jasneje opredeljujejo pravno podlago za delo na daljavo;

- razširjajo možnosti za mirovanje pogodbenih in drugih pravic iz delovnega razmerja (neplačani dopust, daljše izobraževanje zaposlenega, usposabljanje, pridobivanje dodatnih izkušenj z delom).

Za družini prijazna podjetja niso predvidene nikakršne olajšave

Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve razvijajo pilotski projekt podeljevanja znaka "Družini prijazno podjetje" tistim slovenskim podjetjem, ki v okviru svoje politike do zaposlenih ravnajo na način, ki zaposlenim omogoča lažje usklajevanje materinstva oziroma starševstva s službenimi obveznostmi. Certifikate "Družini prijazno podjetje" je letos maja prejelo 32 podjetij, ki skupno zaposlujejo več kot 20.000 zaposlenih. Žal kakšne ugodnosti v smislu olajšav ali finančnih pomoči zaradi pridobitve certifikata v tem trenutku niso predvidene.

Ženske imajo dvakrat manj prostega časa kot moški

Ženske v Sloveniji po podatkih Sursa za gospodinjstvo in družino namenijo več kot štiri ure na dan, moški pa dvakrat manj oziroma dobri dve uri. Ženske imajo štiri ure in pol prostega časa na dan, moški pa nekaj več kot pet ur. Kakor ugotavlja evropska komisija v poročilu iz leta 2005, sodijo Slovenke v tretjino Evropejk z najmanj prostega časa, medtem ko so slovenski moški v evropskem povprečju.

Hribar Milič: Država mora prevzeti večje breme bolniških odsotnosti

Samo Hribar Milič, generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), meni, da "očitek na račun diskriminacije zaradi starševstva deloma drži, saj breme odsotnosti staršev pade na podjetja". "Zato smo že večkrat predlagali, da bi država prevzela večji delež stroškov bolniških odsotnosti," je povedal Hribar Milič. Drugače pa ocenjuje, da je veliko podjetij zelo fleksibilnih glede usklajevanja službenih in družinskih obveznosti. Izjema so po njegovem mnenju le srednje velika in velika industrijska podjetja, ki imajo natančno določene norme in pogoje dela.

Semolič: Delodajalci nimajo posluha za probleme zaposlenih

Dušan Semolič, predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS): "Glede usklajevanja delovnih in družinskih obveznosti ni problem zakonodaja, ampak odnosi v delovnih kolektivih. Če delodajalci nimajo posluha za probleme svojih zaposlenih, ne pomaga nobena zakonodaja. Tega problema se sicer v nekaterih podjetjih zavedajo, a je takšnih podjetij premalo."