Načrtov za poglobitev železniške proge še niso opustili

Kako ta dolgoročna dokumenta odgovarjata na opozorila evropske komisije?

Vzporedno z njima prek Regionalne razvojne agencije LUR in z denarjem evropskega sklada za regionalni razvoj pripravljamo tako strokovne podlage za regionalni prostorski načrt kot za javni potniški promet v regiji. Projekt bo verjetno kombinacija mestne in regionalne železnice, ki bo "pobirala" večino prometa v regiji, prek prestopnih točk pa bo mogoč prestop na avtobuse, čez čas pa na mestno železnico, ki bo vozila po rumenih, tretjih pasovih ob razširjenih glavnih vpadnicah.

Še kakšen ukrep?

Razširitev sistema park and ride, ki že deluje na Dolgem mostu, in vrsta sprememb, kot so izboljšave voznih redov vlakov, spodbujanje večje uporabe javnega potniškega prometa, koles in hoje... Po tem svežnju ukrepov bi lahko uvedli tudi vstopno takso za vožnjo po mestu.

Torej podpirate tudi uvedbo takih taks?

Seveda, tudi zaprtje ožjega mestnega središča je bil drastičen ukrep, ampak v tem trenutku edini mogoč.

Drastičen ukrep bi bil tudi takojšnja odprava enega pasu za avtomobile, ki bi ga namenili mestnim avtobusom. Ste pred odločitvijo o širitvi vpadnic razmislili tudi o tem?

Ta ukrep bi bil spet parcialen. Iz vpadnic, ki so danes ceste, prepolne avtomobilov, moramo narediti avenije. Avenije niso samo prometnice, so urbanistični element načrtovanja, oblikovanja in življenja v mestu.

Kako se bo torej spremenila podoba ljubljanskih vpadnic, ki bodo, kot pravite, postale avenije?

Z drevoredi, trgi, javnimi prostori, drugačnimi višinami. Na Dunajski, Celovški, Tržaški, Barjanski imamo nekaj odlične arhitekture, po drugi strani pa razvaline iz devetnajstega stoletja, ki ponujajo tudi nizko življenjsko raven. Nihče ne želi živeti v majhni hiški ob mestni vpadnici.

Boste torej odkupovali zemljišča in podirali stavbe ob njih? Kje boste začeli?

Na Dunajski že v obstoječih prostorskih izvedbenih aktih gradbena meja poteka sredi obstoječih hiš. Pritlične hiše z dvokapno streho ne sodijo več v sodobno Ljubljano, ker tudi ne omogočajo kakovosti bivanja. Praviloma so zapuščene ali spremenjene v trgovine in lokale. Devetdeset odstotkov lastnikov bi zanimala zamenjava stare hiše za večje stanovanje, z dvema etažama za prodajo, lokalom v pritličju in podzemno garažo.

Imate kak časovni načrt, kdaj bi sedanje vpadnice postale avenije?

Težko je reči. Dunajsko od Vilharjeve do WTC bi zagotovo urejali pet do šest let.

Boste vse vpadnice širili hkrati?

Prva prioriteta je Dunajska in povezava sever-jug. Ta ima najbolj prestižen značaj.

Jo boste širili samo do Slovenske ceste?

Smo pred velikim vprašanjem, kakšen bo prometni režim na notranjem cestnem obroču in znotraj njega. Ali bomo uvedli sistem enosmernih ulic, prepovedali promet po nekaterih ulicah ...

Bo to jasno po predstavitvi izvedbenega dela prostorskega načrta občine?

Takrat se bomo dokončno uskladili, kakšen naj bi bil prometni režim, je pa to predmet posebnega občinskega odloka o prometnem režimu.

Bo takrat javnost izvedela tudi, kako ste se opredelili do zahtev za spremembo namembnosti zemljišč?

Da. Takoj v začetku leta bomo ta dokument javno razgrnili in obravnavali v mestnem svetu.

Je pričakovati, da se bo namembnost spreminjala predvsem znotraj degradiranih naselij, ki jih nameravate prenoviti?

Lep primer možne urbane regeneracije so Poljane, kjer je nekaj lepih stavb, recimo srednja šola, stanovanjska soseska, po drugi strani pa je tam tudi veliko javnih podjetij, so zapori, vojašnica ...

Ti se počasi selijo stran, tako da bodo ostale ogromne prazne površine. Poljane so dvajset minut hoje od Tromostovja in praktično ob mestnem cestnem obroču, ki ga bomo dokončali leta 2009. Zato smo se na oddelku za urejanje prostora odločili, da se bo mestno središče širilo proti vzhodu do Grablovičeve ulice in do dolenjske železnice. Lani smo za to območje razpisali tudi mednarodni natečaj Europan za mlade arhitekte; žiriranje se končuje ta mesec.

Mestni cestni obroč bo sklenil most pri Cukrarni. Se že ve, kakšen bo?

Most, ki ga bomo začeli graditi prihodnje leto, bo v dveh etažah, ena bo namenjena avtomobilskemu prometu, druga pa pešcem in kolesarjem, kar je gradbeno, arhitekturno in prometno zanimiva rešitev.

Podobne načrte imate tudi z območjem ob Šmartinki?

Osem podjetij, lastnikov ogromnih površin, se je skupaj z mestom odločilo, da pripravimo mednarodni urbanistični natečaj, ki ga bomo razpisali konec leta. Počasi bomo tu začeli graditi mesto v malem, mesto stanovanj, dela, trgovine, zabave ...

Zakaj so bile na predstavitvi Emonike, nove železniške in avtobusne postaje, omenjene tudi spremembe zazidalnega načrta, če ste ga sprejeli pred letom dni in ste ves čas zagotavljali, da omogoča poglobitev železniških tirov?

Od takrat naprej smo se bolj intenzivno začeli ukvarjati s to idejo, ki smo jo vključili tudi v strateški prostorski načrt. Z državo se pri tem še nismo uskladili. Mi menimo, da bi bil najboljši predor nekje od živalskega vrta do Most. Pod potniškim centrom bi imeli dve cevi, eno za tovor in eno za potnike, ki bi lahko zelo elegantno z dvigalom ali tekočimi stopnicami prišli do glavnega vhoda postaje, kjer bi stopili na avtobus, sedli na kolo ali se odpravili peš. V državnih načrtih pa je še vedno tovorna obvozna proga, ki gre dvakrat čez Savo in po vodovarstvenem območju, kar je po našem mnenju ekološko sporno, s tem pa dobimo spet eno oviro v prostoru.

Bo višja, 100-metrska, stolpnica Emonike dolgo najvišja ljubljanska stavba?

Praviloma bi lahko bile višje stolpnice na začetku, v sredini ali na koncu vpadnic. Pomembno je, da ohranimo zvezdasto obliko Ljubljane, z osmimi vpadnicami in zelenimi klini, predvsem Šišenskim hribom, Golovcem, Rožnikom in Tivolijem.

Ji bo torej lahko sledila kakšna še višja stolpnica?

Predvsem na severu bi lahko šli s stolpnico ali grozdom stolpnic še više. Vendar se pri tem postavi vprašanje, koliko takih projektov se s finančnega vidika lahko uresniči. Res ne želimo ostati z nedokončanimi stavbami in tega se zavedajo tudi naložbeniki. V petih letih bi lahko postavili pet, deset stolpnic, več pa je že vprašanje.