Novice.Dnevnik.si Novice/Slovenija

Še en spor okoli državnih praznovanj: Proslava, posvečena tisočim politično preganjanim

Miran Potrč: Vse kaže, da vlada znova pripravlja proslavo, ki bo razdvajala slovensko javnost

Ljubljana - "Z vprašanjem vloge političnih zapornikov po letu 1945, torej v nekdanjem političnem sistemu, se na takšni ravni ni še nihče ukvarjal. Zato je to treba storiti," je na vprašanje, zakaj bo prva vladna proslava ob dnevu človekovih pravic doslej posvečena političnim zapornikom v letih od 1945 do 1990, dejal predlagatelj proslave pravosodni minister Lovro Šturm.

 

 

Ob tem je pojasnil, da je v letošnjem letu prišlo do realizacije cele vrste raziskav s področja poprave krivic in narodne sprave. Pridobljeni so bili originalni dokumenti o delovnih taboriščih, zaključena je bila raziskava, ki temelji na dokumentih o koncentracijskih taboriščih po letu 1945 v Sloveniji, nedavno smo lahko gledali pretresljiv film o ukradenem otroštvu... V arhivih ministrstva so odkrili kartoteko političnih zapornikov, v kateri je 5500 oseb, vendar v to številko niso všteti vsi politični zaporniki oziroma je treba k temu številu prišteti še obsojene v informbirojevskih procesih pa tiste, ki so jim prisilno razlastili zemljo... Dejanska številka je torej še precej večja. Ob tem pa - tako Šturm - "ne smemo pozabiti, da ti ljudje živijo med nami, nekateri so še vedno živi, če ne, pa so živi njihovi svojci, živa so njihova imena".

Šturm je vesel, da je predsednik vlade Janez Janša pristal, da ima na tej proslavi govor, saj bo na tak način poudaril pozornost, ki jo vlada izkazuje problemu priznanja in osebnega dostojanstva teh oseb. Prepričan je, da proslave, ki je namenjena predstavitvi tako množičnega in sistematskega kršenja človekovih pravic, na katerega je opozorilo tudi ustavno sodišče, ni mogoče problematizirati. Dvome, ali ni morda namen takšne proslave, da se skozi stranska vrata "pripelje" lustracija, pa je označil kot žaljive za vse, ki so bili v prejšnjem sistemu s političnimi sodbami prizadeti. Šturm je včeraj še povedal, da so na ponedeljkovo proslavo povabili še živeče politične zapornike in da bodo prav oni glavni gostje proslave.

"Vse kaže, da vlada znova pripravlja proslavo, ki bo sprožala polemike in razdvajala slovensko javnost," je načrtovano proslavo ob 10. decembru komentiral vodja največje opozicijske poslanske skupine Miran Potrč. V poslanski skupini SD nimajo pomislekov, da so bili politični procesi po vojni nedemokratični, vendar niso bili edini in niso bili samo v Sloveniji. "Predvsem pa je ravnanje vlade zelo dvolično, če meni, da se lahko na tak način izogne temeljnim vprašanjem varovanja človekovih pravic danes." Potrč je prepričan, da bi moralo biti praznovanje dneva človekovih pravic namenjeno predvsem aktivnostim aktualne oblasti za reševanje aktualnih vprašanj, ne pa obtožbi ravnanj izpred 50 in več let, da bi se zadostilo frustracijam ali pa revanšističnim željam posameznih ministrov ali vlade.

Proslava z ideološkim predznakom

Zgodovinar Božo Repe opozarja, da je zgodovinopisje temo političnih zapornikov po letu 1945 začelo raziskovati v začetku osemdesetih let, (najprej so se lotili dachauskih procesov), zdaj pa pravosodni minister temu posveča še posebno pozornost. Je pa - tako Repe - to samo en segment naše zgodovine in gre s stališča celotne zgodovine za izvzemanje iz celotnega 20. stoletja, v katerega sodijo tudi nedemokratičnost stare Jugoslavije pa druga svetovna vojna, prva svetovna vojna... "Stvar je torej precej ideološko postavljena. Glavna kritika leti na povojno obdobje, na socialistične oblasti in na komunizem, kar mislim, da ni glavni problem tega trenutka in da tudi EU tega od nas ne zahteva," pravi Repe. Ob tem dodaja, da bi v primeru, če bi ukvarjanje s človekovimi pravicami vzeli zares, ta dan vsako leto posvetili enemu problemu. Se pa temu dnevu doslej skoraj ni posvečalo pozornosti.

Ljubo Sirc potezo vlade pozdravlja

Eden od najbolj znanih političnih zapornikov Ljubo Sirc, ki je zdaj star že skoraj 88 let, je vabilo na proslavo že prejel, vendar se je zaradi oddaljenosti (živi namreč v Glasgowu) in starosti ne bo udeležil. Pravi pa, da ga veseli, da so se ob tej priložnosti spomnili na politične preganjance, saj je bilo to vprašanje v preteklosti pozabljeno in odrivano vstran. Preganjanje političnih nasprotnikov je glavno znamenje političnega totalitarizma, ki ne dovoljuje možnosti ugovora.

Sirc je tudi prepričan, da primerjave med to povojno obliko kršitve človekovih pravic in, denimo, vprašanjem izbrisanih ne vzdržijo, saj pri slednjih ni šlo za pobijanje in so imeli ti možnost zaprositi za državljanstvo.

Dodaj v: Twitter Pošlji

Prijavite napako v članku

Komentarji
Zadnje objavljeno
Najbolj brano
Najbolj gledano
Najbolj komentirano
Foto.Dnevnik.si

Dnevnik.si