S taksami za vožnjo po mestih nad preveliko onesnaženost

Koliko bi morala znašati »vstopnina«, da bi bile ljubljanske ulice videti kot ob vsakoletnem dnevu brez avtomobila? Po oceni ministrstva za okolje krepko čez 20 evrov. (Foto: Luka Cjuha)

Glavni vzrok onesnaževanja v večjih mestih je cestni promet. Generalni direktor direktorata za okolje Radovan Tavzes pojasnjuje, da bi z zmanjšanjem količine osebnih vozil v mestih za 70 do 80 odstotkov povsem odpravili dnevne presežke mejnih vrednosti za prašne delce.

Tavzes ob tem navaja, da imajo največ težav s pregostim cestnim prometom in zaradi tega z onesnaženim zrakom zlasti v Ljubljani, Mariboru in Novi Gorici, medtem ko na obrobju Murske Sobote glavnino onesnaževanja povzroča kmetijstvo.

Z zimo nove nevarnosti

Slovenija mora komisiji med drugim poročati tudi o ukrepih, ki so že sprejeti, ali se nameravajo izvajati za doseganje skladnosti z dnevnimi in letnimi mejnimi vrednostmi za trdne delce v zraku.

Direktiva določa, da lahko njihova koncentracija v zraku preseže največjo koncentracijo do 50 mikrogramov na kubični meter, vendar ne več kot 35-krat v koledarskem letu.

Mejna vrednost koncentracije prahu, strokovno poimenovana PM10, je bila v lani presežena v Ljubljani, Mariboru, Celju, Trbovljah, Zagorju, Murski Soboti, Novi Gorici in v Kopru.

V letošnjem letu je bila mejna vrednost že presežena v Mariboru, Trbovljah in v Zagorju, Tone Planinšek z Agencije za okolje pa ocenjuje, da bodo ob prihodu hladnih mesecev presežki tudi letos v Ljubljani, Celju, Kopru in Novi Gorici.

Občine nič ne vedo o ukrepih

Na ministrstvu za okolje in prostor (MOP) poleg ukrepov pripravljajo tudi datume, ko se bodo ti začeli izvajati.

Po besedah Radovana Tavzesa je najbolj logičen korak zmanjšanje dostopa osebnih vozil v mestih in na ta račun povečanje uporabe javnega prometa. Tavzes ob tem kot najučinkovitejši način za preusmeritev voznikov osebnih vozil na javni promet navaja uvedbo vstopnine oziroma takse. Ta bi bi morala biti, da bi bila učinkovita, občutno dražja od dnevne parkirnine, je prepričan Tavzes. To denimo za Ljubljano pomeni vstopnino, dražjo od 20 evrov, kolikor znaša najvišja dnevna parkirnina.

Predstavnica za odnose z javnostmi Mestne občine Ljubljana Kristina Novak je povedala, da od ministrstva za okolje in prostor za zdaj še niso dobili obvestila o ukrepu, ki bi določal plačevanje taks.

Tudi David Polutnik, vodja prometnega urada Mestne občine Maribor, je odgovoril, da jih z ministrstva o zadevi še niso obvestili, ob tem pa dodaja, da bodo karseda sledili smernicam MOP za zmanjšanje onesnaževanja.

Ukrepi bodo sprejeti v soglasju z občinami

Tavzes navaja, da bo program ukrepov za zmanjšanje onesnaženja sprejela vlada, in sicer v soglasju z občinami, kjer se bodo ukrepi izvajali.

Ob tem ocenjuje, da bo program ukrepov v soglasju z občinami sprejet prihodnje leto, ukrepi pa bi se začeli postopoma izvajati v letu 2009. Tavzes pričakuje, da bodo župani mestnih občin, kjer je problem onesnaženosti posebno pereč, ukrepe podprli. V primeru, da država članica EU problema onesnaženosti v mestih ne bi uredila, bi morala plačati kazen.

London je prvi uvedel "takso na gostoto prometa"

"Takso na gostoto prometa" so v središču Londonu uvedli v začetku leta 2003. Februarja letos so jo razširili v dele zahodnega Londona. Vozniki, ki se ob delavnikih od sedmih zjutraj do šestih zvečer zapeljejo na območje takse, morajo naprej plačati 8 funtov oziroma dobrih 11 evrov. Takso lahko plačajo po vstopu, vendar je dva funta višja, plačati pa jo morajo pred polnočjo. Po polnoči jih čaka visoka globa - 100 funtov.

O tem, ali sta se in koliko sta se promet in onesnaževanje zraka v središču Londona res zmanjšala, se veliko prerekajo. Promet osebnih vozil naj bi se zmanjšal za 20 odstotkov oziroma za 70.000 avtomobilov, promet drugih vozil pa naj bi se povečal. Promet ni videti hitrejši, London je še vedno "najpočasnejši" med največjimi mesti sveta.

Tudi o zmanjšanju onesnaževanja zraka ni soglasja. Po "najnovejših" raziskavah - iz leta 2004 - naj bi se onesnaževanje zmanjšalo za 13 odstotkov. Okoljevarstvene organizacije so zadovoljne in se zavzemajo za takso tudi v drugih britanskih mestih, od katerih jo ima samo še Durham. V številnih drugih jo pripravljajo v enaki ali podobnih oblikah.

Londonske mestne oblasti s takso zaslužijo 218 milijonov funtov na leto. Če odštejemo neverjetno visoke stroške, ki jih imajo z njo, kar 122 milijonov, jim ostane 96 milijonov. Številni ljudje imajo enotno takso za vsa vozila in vse ljudi za prikriti davek, ki povečuje socialne razlike in je najbolj udaril po žepu revnejše ljudi.bk