V Sloveniji so kršene vedno iste človekove pravice

To so težave, ki se v Sloveniji rešujejo prepočasi, je včeraj v državnem zboru, ki je obravnaval poročilo ombudsmana za leto 2006 - pripravil ga je še nekdanji ombudsman Matjaž Hanžek - opozorila varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik. Med področji, kjer opaža napredek, je omenila urejanje romske problematike, vendar priznala, da kljub temu še vedno "ne moremo biti zadovoljni". Opozorila pa je tudi na pritiske, ki jih je zaznala pri svojem delu.

Vse države kršijo človekove pravice, razlikuje pa se njihov odziv na kršitve. Opozorila je, da demokratične države poskušajo ugotavljati vzroke in jih odpravljati, nekatere pa poskušajo utišati tiste, ki na kršitve opozarjajo, ali pa jim zmanjšati avtoriteto. Prav na te je Čebašek-Travnikova naletela, in sicer v obliki pritiskov glede imenovanja varuhov za posebna področja in pri imenovanju svojih namestnikov.

Med področji, kjer bi lahko država za varovanje človekovih pravic naredila več, je varuhinja človekovih pravic izpostavila sodelovanje državljanov pri pripravi zakonodaje.

Poslanci so ob obravnavi poročila sprejeli tudi več priporočil vladi za izboljšanje stanja na področju spoštovanja človekovih pravic, v razpravi pa so se zavzeli tudi za bolj transparentno sprejemanje zakonodaje. Majda Potrata (SD) je opozorila, da ni presenetljivo, da tudi to poročilo opozarja na najbolj dolgotrajen sistemski problem slovenske družbe - izbrisane.

Po oceni vodje poslancev LDS Jožefa Školča posebno pozornost potrebuje ocena, da se izostrujejo težave, povezane z vprašanjem sožitja z romsko populacijo.

V NSi so veseli, da varuhinja na prvo mesto postavlja pravice otroka in prizadevanja za zmanjšanje nasilja v družini, je dejala Marjetka Uhan. Vendar pa se jim zdi, da je v poročilu pretirana pozornost namenjena predvsem eni družini, čeprav ne zanikajo, da obstajajo težave na področju reševanja romske problematike.

Sodni zaostanki so po oceni Zvonka Černača (SDS) predvsem težava pravosodja, ki mora spremeniti vzorce obnašanja, težave izbrisanih pa ni bilo, dokler se ni zgodila na formalni ravni.

Matjaž Hanžek je bil "slaba vest minule in te oblasti", je dejala Majda Širca (Zares) in izrazila pričakovanje, da bo njegova naslednica nadaljevala z brezkompromisnim opozarjanjem na pereče teme, med katerimi je poudarila zlasti širjenje sovražnega govora ter trenja med vlado in mediji.

Prvak SNS Zmago Jelinčič je ocenil, da se je Matjaž Hanžek boril predvsem za pravice marginalnih skupin. Mira Petka (SDS) pa skrbi delo Zdenke Čebašek Travnik oziroma njena neodzivnost, med drugim v primeru Ranc, kjer je šlo za "eklatantno kršitev človekovih pravic novinarske svobode".