Dodatno je to zvečer, ko so zaprli skoraj 3700 volišč, potrdila objava izidov predčasnega glasovanja, ko je svoj glas Peterletu dalo samo 24,4 odstotka volilcev. Končni neuradni izid, na uradnega bo treba počakati še teden dni, ko bodo prešteli glasovnice iz tujine, je bil sicer za malenkost ugodnejši: Lojze Peterle 312.000 glasov (31,74 odstotka), Danilo Türk 671.000 glasov glasov (68,26 odstotka).

Danilo Türk bo tako - verjetno na prazničnem zasedanju državnega parlamenta 21. decembra - prisegel in dan zatem prevzel dolžnosti kot predsednik države z daleč največjo, skoraj plebiscitarno podporo državljanov. Do sedaj je samo Milanu Kučanu leta 1992 uspelo preskočiti mejo 60 odstotkov (63,4), pet let kasneje je pristal pri 56 odstotkih, Janez Drnovšek pa je leta 2002 v drugem krogu zbral približno odstotek več glasov.

Novi predsednik države je najboljši izid dosegel v rojstnem Mariboru. Skupaj je v tej 7. volilni enoti dobil skoraj 74 odstotkov glasov. Na drugi strani je Lojze Peterle v tej enoti zabeležil najnižji odstotek glasov, 26,2. Podobna, čeprav za Peterleta nekoliko boljša razmerja so tudi v Prlekiji in v Prekmurju (8. volilna enota), kjer je v prvem krogu zmagoval Zmago Jelinčič. Poraženec predsedniških volitev je še največ glasov nabral na Gorenjskem (36 odstotkov), drugače pa med volilnimi enotami ni velikih razlik.

Mnogi analitiki so izid volitev povezovali s tem, koliko volilcev bo prišlo na volišča. Po še ne popolnih podatkih se je od 1,719.616 volilcev volitev udeležilo okrog milijon volilk in volilcev, kar je 58 odstotkov. Že tradicionalno postaja, da največ ljudi na volišča pride v tretji volilni enoti, ki obsega jugozahodni del ljubljanske pokrajine. Tokrat je bila udeležba v tej enoti 64,4-odstotna. Nekoliko manj pa so za volitve navdušeni v 7. in 8. volilni enoti (Štajerska in Prekmurje). Volilo jih je le okoli 54 odstotkov.

Na notranjem ministrstvu so v soboto in včeraj prejeli 58 prijav kršitev volilnega molka. Največ je bilo v teh dneh prepovedanega plakatiranja in razpečevanja volilnega gradiva, nekaj domnevnih kršitev pa naj bi zagrešili tudi v medijih. Tokratne predsedniške volitve naj bi državo stale šest milijonov evrov in pol. Volitve je nekoliko podražila odločitev državne volilne komisije, da volilcem v tujino pošljejo dvakrat po 43.079 praznih glasovnic, od katerih se jih je le nekaj več kot 6000 vrnilo v domovino. To je stroške na volilca v tem delu z dveh evrov zvišalo na 7 evrov.

Država bo morala seči v blagajno tudi za delno povrnitev stroškov volilne kampanje štirim kandidatom, ki so presegli 10-odstotni prag. Lojzetu Peterletu tako pripada približno 36.000, zmagovalcu Danilu Türku pa okoli 80.000 evrov.