Dolgoletni predsednik komisije Anton Gašper Frantar je včeraj povedal, da so naknadno ugotovili, da jim julija lani spremenjeni 82. člen zakona o volitvah v državni zbor narekuje glasovnice poslati vsem iz tega imenika, ne glede na to, ali so ti glasovanje po pošti napovedali ali ne. Pri tem pade v oči, da to velja samo za naše državljane, ki stalno prebivajo v tujini, za tiste, ki so tam začasno, pa ne. Zakon o evidenci volilne pravice pa govori drugače; da volilci v tujini volilno karto dobijo le, če o nameri glasovanja po pošti obvestijo volilno komisijo. "Državna volilna komisija se ravna le po zakonu o volitvah," je to očitno dejstvo, da sta si dva zakona v nasprotju, komentiral Frantar. Zdaj je stanje tako, da bo približno 5000 volilcev v tujini, ki so napovedali, da bodo glasovali po pošti, smelo glasovati samo po tej poti, nekaj manj kot 50.000 volilcev, ki tega volilni komisiji niso sporočili, pa bo lahko izpolnjene glasovnice poslalo po pošti ali jih oddalo na naših diplomatskih in konzular

nih izpostavah.

Naglo polnjenje posebnega volilnega imenika

Komisija je tako odločitev sprejela za zaprtimi vrati. "Gre za zadeve, ki se očitno lahko hitro spolitizirajo, zato smo imeli daljši posvet za zaprtimi vrati, šele potem smo glasovali, kot smo glasovali (4 : 2). Sklep sem javno podpisal danes in ga razdelil novinarjem," je zapiranje vrat pred javnostjo opravičeval Frantar. Dodatne sume, da se pri teh volitvah dogaja nekaj sumljivega, poraja pogled na omenjeni posebni volilni imenik, ki ga pripravlja oddelek na notranjem ministrstvu. Od številke, ki se je vrtela okoli 11.000, je zdaj v njem že 73.601 ime volilnih upravičencev, ki stalno živijo zunaj države. Tudi večina od 23.330 volilcev, ki so se v volilnem imeniku znašli v zelo kratkem času od razpisa volitev konec julija letos do danes, je iz tega posebnega imenika. Konec minulega leta je državni zbor sprejel novelo zakona o evidenci volilne pravice, ki omenjenemu oddelku notranjega ministrstva nalaga, da po uradni dolžnosti v ta imenik vpiše vse državljane s stalnim bivališčem v tujini, o katerih dobi podatke od naših diplomatskih predstavništev in tudi od katerega koli našega državljana v tujini. Prej je veljalo, da vpišejo samo tiste, ki so to zahtevali. Kako verodostojno poteka vpisovanje v omenjeni uradni imenik, kaže podrobnost, da je v njem tretjina imen z oznako, da država bivanja ni znana. Kako so sploh lahko prišli v imenik, če zakon med podatki zahteva tudi naslov stalnega prebivališča, še ni pojasnjeno. Jasno pa je, da od tod prihaja razlika, da bo državna volilna komisija poslala glasovnice le na nekaj več kot 50.000 naslovov in ne več kot 70.000, kolikor je imen v imeniku.

Mogoči dolgotrajni spori

Na sklep komisije so se prvi odzvali v LDS. Vodja poslancev LDS Jožef Školč je povedal, da je tak sklep problematičen, ker bo naložil veliko dodatnega nepotrebnega dela volilnim komisijam, ki bodo morale zdaj skrbno paziti, da kdo od te množice ne bo glasoval dvakrat. Poleg tega bo zlasti, če bodo izidi tesni - po nekaterih izračunih, naj bi sklep posebno koristil Lojzetu Peterletu, ker bi mu prinesel do tri odstotke glasov več - zagotovo sprožil dolgotrajne in verjetno tudi sodne spore. Po mnenju LDS bi bilo zaradi nasprotja dveh zakonov bolj prav te predsedniške volitve opraviti po starem, to je glasovnice poslati le tistim, ki so volilno komisijo obvestili, da bodo glasovali po pošti. Še posebno, dodaja predstavnik LDS v komisiji Dušan Vučko, ker je ustavno sodišče v razvpitem izolskem primeru razsodilo, da je volilni zakon v nasprotju z ustavo, ker podrobno ne ureja glasovanja po pošti. Ustavni sodniki so zato državnemu zboru naložili, naj zato v enem letu popravi ustrezne člene volilnega zakona. O sprožitvi uradnih postopkov zoper sklep državne volilne komisije v LDS za zdaj ne razmišljajo, ker še ne vedo, kakšne možnosti sploh imajo.