Soočenje kandidatov na nacionalni televiziji sinoči brez žara in dolgočasno

Kritiki so enotni - Žara ni! 

V zvezi z vse višjo inflacijo je Elena Pečarič poudarila, da je bila ta napovedovana, občutili smo jo že marca, zato je čudno, da jo je vlada odkrila šele zdaj. Delavci bodo šli upravičeno na cesto, če ne bo dogovora med sindikati in delodajalci glede povišanja plač, je ocenila. Vlada še lahko vpliva na zajezitev inflacije, predvsem pa se moramo boriti proti lastnim virom te inflacije, je dejal Lojze Peterle, ki sindikatov ne bi nagovarjal k stavki, vendar če dogovora ne bo, je tudi za to. Po prepričanju Mitje Gasparija morajo biti razumni tako sindikati kot delodajalci. Po mnenju Zmaga Jelinčiča je inflacijo mogoče obrzdati, eden od instrumentov je zajeziti trgovce, da ne bodo več zviševali cen.

Podobno kot Jelinčič, ki pravi, da »je treba na cesto«, če ne bo skupne rešitve, delavce podpirata tudi Darko Krajnc in Monika Piberl. Danilo Türk pa je opozoril, da ima inflacija pomembne psihološke učinke: prisotno je razpoloženje strahu. Po njegovem je treba vztrajati pri dogovarjanju socialnih partnerjev, sicer imajo delavci pravico, da gredo na cesto.

Po nedavni vodni ujmi, ki je prizadela Slovenijo, se je vlada dovolj dobro odzvala, je ocenil Zmago Jelinčič, ki podobno kot Elena Pečarič meni, da bi država morala ustanoviti sklad za odpravo posledic naravnih katastrof. Darko Krajnc meni, da je potrebna strategija na tem področju, Mitja Gaspari pa zagovarja sistemsko ureditev. Angažiranje za pomoč prizadetim mora biti trajno, sedanja pomoč pa ni zadnja, je ocenil Danilo Türk. Monika Piberl pa je podvomila, da bodo zbrana sredstva šla v prave roke.

Glede dolgih postopkov denacionalizacije je Darko Krajnc opozoril, da je bil zakon o denacionalizaciji nepremišljen – sam bi nacionaliziral ukradeno premoženje, Zmago Jelinčič pa bi zahteval revizijo vseh sumljivih primerov. Danilo Türk poudarja, da je po več kot desetih letih čas, da se denacionalizacija, ki, kot je opozorila Elena Pečarič, ustvarja vedno nove krivice, ustavi. Peterle se ne bi vmešaval v odločitve sodstva; če bi se zakonodajalec odločil za spremembo zakonodaje, je za to, da se ustavi, vendar skladno z načeli pravne države.

Ervin Hladnik - Milharčič, novinar:

Pri

Dejan Verčič, komunikolog:

Najbolj prepričljiva sta bila Lojze Peterle in Danilo Türk, ker edina delujeta suverena. Od te oddaje naprej imam občutek, da tekma poteka samo še med njima. Mitja Gaspari deluje, kot da se mu ne bi ljubilo, ne izraža volje, da bi zmagal, Zmago Jelinčič se samo zabava, Elena Pečarič pa se pogumno drži znotraj svojih možnosti, ob tem, da v igri ni zato, da zmaga, ampak zato, da javno sodeluje. S tega stališča je svojo zmago že dosegla. Darko Krajnc in Monika Piberl sta nekako odveč, še sama sebi.

Oddaja, ki je bila na smrt dolgočasna, je bila zavajajoča – ker je do predsedniških kandidatov nastopala, kot da gre za parlamentarne volitve. S tega stališča je postavljala napačna vprašanja, gledalcem pa vzbujala napačna pričakovanja. Soočenja sploh ni bilo. Oddaja se je ukvarjala s političimi preferencami

Marta Kos Marko, strokovnjakinja za komuniciranje:

Največji vtis je name naredil Lojze Peterle. Rekel je, da morajo ljudje predsednika čutiti na svoji strani in deloval je v smeri, da smo ga ljudje lahko začutili kot predsednika. Bil je sproščen, človeški, kar mu je prejšnji teden manjkalo, in šaljiv. Pozitivno

Dušan Jovanović, dramatik:

Najbolj konkreten, prodoren in inventiven se mi je zdel Krajnc. Nekonfliktno, uravnovešeno in leporečno sta nastopala Türk in Peterle. Demagoško in patetično so nastopali Peterle, Jelinčič in Türk. Piberlova je bila površna, Elena Pečarič skromna, a vendar ne nerazumna. Nastopala je iskreno, na neki način nedolžno. Napadalen do drugih kandidatov je bil Jelinčič, mestoma, na primer pri govoru o Hrvaški, je uporabljal sovražni govor. Krajnc je bil največje presenečenje soočenja, najlepši je bil Gaspari, jezikovno najbolj uglajen pa Türk. Kritično in lucidno sta nastopala Krajnc in Gaspari.