V prihodnjih dneh bodo udarile nove podražitve, tokrat mesa in mleka

Kaj to pomeni za potrošnike, pa je še prezgodaj govoriti. »To je naša cena, ki jo zahtevamo od trgovcev. Ali se bo na koncu v enakem deležu prelila tudi v maloprodajne cene, pa ne vem,« priznava Roman Glaser, predsednik uprave Perutnine Ptuj. Podražitveni val mesa in mesnih izdelkov pa ne bo zajel le Slovenije. Evropska komisarka za kmetijstvo Mariann Fischer Boel namreč napoveduje, da se utegne zaradi dražji žit perutnina v EU podražiti do deset, govedina do sedem, svinjsko meso pa kar do 30 odstotkov.

Predvsem zaradi višjih cen hrane je Umar v jesenski napovedi popravil tudi napoved inflacije, ki naj bi tako na letni ravni dosegla 4,3 odstotka in ne 3,2 odstotka, kot so predvidevali spomladi.

Živilci in trgovci so se dogovorili, da bodo po septembrskih podražitvah kruha, jajc in moke ta teden povišali tudi cene mleka in mlečnih izdelkov ter mesa in mesnin, in sicer v povprečju za 10 do 15 odstotkov. Tolikšno podražitev zahtevajo dobavitelji, ali bodo v enakem deležu višje tudi cene izdelkov na policah trgovin, ta trenutek še ni mogoče napovedati. V Tušu, na primer, so nam na vprašanje, za koliko bodo podražili omenjena živila, odgovorili: "Sami cen ne bomo dvigovali. Za odgovor na to vprašanje se obrnite na dobavitelje."

Krivec: dražje surovine

Boris Jež, sekretar združenja mesnopredelovalnih podjetij, poudarja, da hrano dražijo izključno zaradi krepko višjih cen surovin. Koruza, denimo, se je v letu dni podražila za 90, pšenica pa za dobrih 80 odstotkov. Jež tudi opozarja, da živilci zaradi uvedbe evra hrane zadnje mesece niso dražili, čeprav bi jo realno morali, maloprodajne cene mesa in mesnih izdelkov v Sloveniji pa po njegovih besedah še vedno za 20 do 25 odstotkov zaostajajo za tistimi v Italiji in Avstriji, "pa čeprav surovino zanje vsi nabavljamo na istem trgu in po enakih cenah".

Krma v stroških prireje prašiča predstavlja kar 55- do 65-odstotni delež, zato se bo svinjina najbolj podražila. Marko Višnar, direktor Farm Ihan, napoveduje, da za 12 do 15 odstotkov: "Toda glede na zvišanje cen žit bi morali svoje izdelke podražiti vsaj za 24 do 25 odstotkov, da bi bili stroškovno v enakem položaju kot lani." Višnar zato meni, da bodo morali v kratkem znova povišati cene, toda glede na šibak pogajalski položaj živilcev se mu ne zdi realno, da bi se to zgodilo še pred koncem leta.

Roman Glaser, predsednik uprave Perutnine Ptuj, pravi, da so s trgovci dosegli dogovor o podražitvi belega mesa v povprečju za deset odstotkov. "Ve se, kakšne so cene koruze (okoli 270 evrov za tono) in pšenice (od 230 do 240 evrov), zato v ceno svojih proizvodov prenašamo zgolj to," pravi Glaser. Zdi se mu nenavadno, da se v cene hrane vmešavajo tako predsednik vlade kot tudi ministri. "To je ekonomska zgodba, povezana s ceno surovin na globalnem trgu. Hrana se je v zadnjih letih cenila, zdaj se bomo s cenami približali tistim iz leta 2000 oziroma 2001. Na naraščanje cen hrane gledamo precej bolj čustveno kot pri nekaterih drugih artiklih. Dve uri parkiranja v garažni hiši ali dva kapučina, na primer, staneta toliko kot kilogram piščančjega mesa," ugotavlja Galser. Vlado pa spomni, da lahko tudi sama kaj prispeva k ublažitvi naraščanja cen, saj DDV pri hrani znaša 8,5 odstotka in bi ga lahko znižala.

Podražitve nafte brez razburjenja

Stojan Hergouth, predsednik uprave Jate Emone, naraščanje cen hrane primerja s podražitvami nafte: "Tam se cene spreminjajo vsakih štirinajst dni, tudi po pet evrov, a se nihče ne oglasi. Mi smo doživeli za 100 evrov višjo ceno po toni surovine, pa je tak kraval zaradi podražitev, ki jih ni bilo že pet ali šest let," spomni Hergouth, katerega podjetje je jajca podražilo že septembra.

Že drugo letošnjo podražitev te dni doživljajo mleko in mlečni izdelki. Ivanka Valjavec, predsednica združenja slovenskih mlekarn, pravi, da bodo cene narasle za 10 do 15 odstotkov, a se boji, da to ne bo zadnja letošnja podražitev. "Slovenska živilska industrija se mora prilagajati razmeram na svetovnem trgu. Če tega ne bo storila, je ne bo več," je prepričana Valjavčeva.

Kutinova svari pred portugalskim scenarijem

Breda Kutin, predsednica Zveze potrošnikov Slovenije, obljublja, da bodo storili vse, da bi zagotovili čim večjo preglednost cen in s tem čim bolj objektivne podražitve. "Da podražitev sploh ne bi bilo, je iluzorno pričakovati, ni pa vseeno, kolikšne so in v kolikšni meri gre pri tem tudi za izstavljanje računov za nazaj. Če bo namreč vsak v tej verigi skušal maksimirati svoj položaj, se nam lahko zgodi portugalski scenarij z visoko inflacijo," svari Kutinova.